Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Gospa Sveta

Index Gospa Sveta

Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

42 odnosi: Arnulf Koroški, Avstrija, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šentvid ob Glini, Štajerska (zvezna dežela), Štalenska gora, Celovško polje, Celovec, Cerkev (organizacija), Cerkev (zgradba), Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Dom in svet, Glina (reka), Gornji Grad, Gosposvetsko polje, Karantanija, Knežji kamen, Koroška (zvezna dežela), Koroški vojvode, Kraljeva pfalca, Krnski grad, Magnolija in tulipani, Naselje, Noreja, Oglej, Oglejski patriarhat, Okraj Celovec-dežela, Oltar, Pokrče, Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Prežihov Voranc, Reka, Relief (umetnost), Romanje, Salzburg (zvezna dežela), Starorimska civilizacija, Sveti Modest, Trdnjava, Ustoličevanje koroških vojvod, Virunum, Zvon, Zvonik.

Arnulf Koroški

Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.

Novo!!: Gospa Sveta in Arnulf Koroški · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Gospa Sveta in Avstrija · Poglej več »

Šentjurij ob Dolgem jezeru

Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.

Novo!!: Gospa Sveta in Šentjurij ob Dolgem jezeru · Poglej več »

Šentvid ob Glini

Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.

Novo!!: Gospa Sveta in Šentvid ob Glini · Poglej več »

Štajerska (zvezna dežela)

Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.

Novo!!: Gospa Sveta in Štajerska (zvezna dežela) · Poglej več »

Štalenska gora

Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu. Marko Pernhart, železarna, Frajnberk onstran Krke, olje na platnu Štalenska gora (Magdalensberg, tudi Helenenberg, Štalenski vrh ali Magdalenska gora) je 1059 mnm visoka gora z arheološkim najdiščem nad Gosposvetskim in nad Celovškim poljem v Avstriji ter istoimenska dvojezična občina na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Gospa Sveta in Štalenska gora · Poglej več »

Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

Novo!!: Gospa Sveta in Celovško polje · Poglej več »

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: Gospa Sveta in Celovec · Poglej več »

Cerkev (organizacija)

Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.

Novo!!: Gospa Sveta in Cerkev (organizacija) · Poglej več »

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.

Novo!!: Gospa Sveta in Cerkev (zgradba) · Poglej več »

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.

Novo!!: Gospa Sveta in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta · Poglej več »

Dom in svet

Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.

Novo!!: Gospa Sveta in Dom in svet · Poglej več »

Glina (reka)

Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Gospa Sveta in Glina (reka) · Poglej več »

Gornji Grad

Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.

Novo!!: Gospa Sveta in Gornji Grad · Poglej več »

Gosposvetsko polje

Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.

Novo!!: Gospa Sveta in Gosposvetsko polje · Poglej več »

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Novo!!: Gospa Sveta in Karantanija · Poglej več »

Knežji kamen

Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.

Novo!!: Gospa Sveta in Knežji kamen · Poglej več »

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Novo!!: Gospa Sveta in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »

Koroški vojvode

Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.

Novo!!: Gospa Sveta in Koroški vojvode · Poglej več »

Kraljeva pfalca

Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.

Novo!!: Gospa Sveta in Kraljeva pfalca · Poglej več »

Krnski grad

Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).

Novo!!: Gospa Sveta in Krnski grad · Poglej več »

Magnolija in tulipani

Magnolija in tulipani je zbirka slovenske kratke proze avtorja Bojana-Ilije Schnabla.

Novo!!: Gospa Sveta in Magnolija in tulipani · Poglej več »

Naselje

Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.

Novo!!: Gospa Sveta in Naselje · Poglej več »

Noreja

Rimska provinca Norik, zemljevid iz leta 1907 Noreia je starodavno izgubljeno mesto, ki se je najverjetneje nahajalo v na območju vzhodnih Alp, v južni Avstriji.

Novo!!: Gospa Sveta in Noreja · Poglej več »

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Novo!!: Gospa Sveta in Oglej · Poglej več »

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Novo!!: Gospa Sveta in Oglejski patriarhat · Poglej več »

Okraj Celovec-dežela

Okraj Celovec-dežela (ali podeželje) (nemško Bezirk Klagenfurt-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Novo!!: Gospa Sveta in Okraj Celovec-dežela · Poglej več »

Oltar

Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.

Novo!!: Gospa Sveta in Oltar · Poglej več »

Pokrče

Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Gospa Sveta in Pokrče · Poglej več »

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.

Novo!!: Gospa Sveta in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov · Poglej več »

Prežihov Voranc

Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.

Novo!!: Gospa Sveta in Prežihov Voranc · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Gospa Sveta in Reka · Poglej več »

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Novo!!: Gospa Sveta in Relief (umetnost) · Poglej več »

Romanje

Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.

Novo!!: Gospa Sveta in Romanje · Poglej več »

Salzburg (zvezna dežela)

Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.

Novo!!: Gospa Sveta in Salzburg (zvezna dežela) · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Gospa Sveta in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Sveti Modest

Sveti Modest cerkvi Gospe Svete na Koroškem v Avstriji Sveti Modest, irski misijonarski škof v Karantaniji, † pred 772, verjetno pokopan pri Gospe Sveti.

Novo!!: Gospa Sveta in Sveti Modest · Poglej več »

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Novo!!: Gospa Sveta in Trdnjava · Poglej več »

Ustoličevanje koroških vojvod

Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.

Novo!!: Gospa Sveta in Ustoličevanje koroških vojvod · Poglej več »

Virunum

Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.

Novo!!: Gospa Sveta in Virunum · Poglej več »

Zvon

1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.

Novo!!: Gospa Sveta in Zvon · Poglej več »

Zvonik

baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.

Novo!!: Gospa Sveta in Zvonik · Poglej več »

Preusmerja sem:

Maria Saal.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »