Golansko višavje in Sinajski polotok

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Golansko višavje in Sinajski polotok

Golansko višavje vs. Sinajski polotok

Golanska planota z judovskimi (modro) in druškimi (črno) naselbinami Golansko višavje je ozemlje na jugozahodu Sirije, ki je od leta 1967 dalje pod zasedbo Izraela. Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Golansko višavje · Bizantinsko cesarstvo in Sinajski polotok · Poglej več »

Jomkipurska vojna

Jomkipurska vojna (tudi oktobrska arabsko-izraelska vojna 1973) se je začela na judovski praznik jom kipur 6. oktobra 1973 (ta je tisto leto sovpadel z muslimanskim svetim mesecem Ramazanom) in je trajala do 25. oktobra istega leta. Arabska koalicija pod vodstvom Egipta in Sirije je začela sočasno ofenzivo proti Izraelu na Sinaju in Golanski planoti, na ozemljih, ki jih je Izrael zasedel med šestdnevno vojno leta 1967. Nekateri ameriški in izraelski zgodovinarji menijo, da cilj napada ni bilo uničenje Izraela, egiptovski predsednik Anvar Sadat naj bi z njim predvsem želel povrniti izgubljena območja in ponovno odpreti Sueški prekop. ZDA in Sovjetska zveza sta izdatno pomagali vsaka svoji strani (ZDA Izraelu, Sovjetska zveza arabski koaliciji), kar je jedrski velesili pripeljalo na rob spopada. Egiptovske enote so uspešno prečile Sueški prekop in tri dni skoraj neovirano prodirale po Sinaju, dokler ni Izrael mobiliziral večino svojih sil ter zaustavil egiptovsko ofenzivo, kar je pripeljalo do pat pozicije. Tudi sirske sile so v prvih treh dneh prodrle skozi izraelske obrambne črte na Golanski planoti, a so se morale umakniti na začetne položaje. Izrael je nato sprožil protiofenzivo in prodrl globoko v Sirijo ter začel obstreljevati obrobje prestolnice Damask. Sadat je na Sinaju ukazal napad 2. in 3. armade, s katerim naj bi razbremenil sirske zaveznike, toda izraelska obramba je zdesetkala egiptovske tankovske enote, nato pa skozi vrzel med armadama v protinapadu prodrla čez Sueški prekop. Egiptovska 3. armada je ostala v obroču na zahodnem robu Sinaja, nasproti obkoljenega mesta Suez. To je pripeljalo do stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Moskvo, dokler niso 25. oktobra sklenili drugega premirja, ki je končalo vojno. Po sedmih dnevih bojev je bilo na obeh straneh veliko žrtev. Izrael je imel med 2.500 in 2.800 mrtvih ter med 7.250 in 8.800 ranjenih, Na arabski strani nikoli niso razkrili številk, najnižje ocene so okoli 8.000 mrtvih (5.000 Egipčanov in 3.000 Sirijcev) ter 18.000 ranjenih, najvišje 18.500 mrtvih (15.000 Egipčanov in 3.500 Sirijcev) ter 35.000 ranjenih. Uničenih je bilo več kot 3.000 tankov in skoraj 1.000 letal. Leta 1974 je bilo podpisano končno premirje med Egiptom in Izraelom, ki je vsebovalo sporazum o ločitvi vojaških čet na Sueškem kanalu oz. Sinaju. Vojna je imela daljnosežne posledice. Arabski svet, ki je bil ponižan s porazom egiptovsko-sirsko-jordanske zveze v šestdnevni vojni, si je z vojaškimi uspehi prvih dni spopadov okrepil omajano samozavest. Izrael je kljub kasnejši operativni in taktični prevladi na bojišču spoznal, da ne bo mogel vedno vojaško obvladovati arabskih sosed. To je tlakovalo pot mirovnemu procesu in pripeljalo do sklenitve mirovnega sporazuma 1978 v Camp Davidu, podeželskem letovišču ameriških predsednikov. Slika:1973 sinai war maps.jpg|Boji na Sinaju in ob Sueškem prekopu, 1. faza Slika:1973 sinai war maps2.jpg|Boji na Sinaju in ob Sueškem prekopu, 2. faza.

Golansko višavje in Jomkipurska vojna · Jomkipurska vojna in Sinajski polotok · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Golansko višavje in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Sinajski polotok · Poglej več »

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Golansko višavje in Sirija · Sinajski polotok in Sirija · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Golansko višavje in Združene države Amerike · Sinajski polotok in Združene države Amerike · Poglej več »