Giovanni Battista Riccioli in Luna

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Giovanni Battista Riccioli in Luna

Giovanni Battista Riccioli vs. Luna

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna. Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Anaksagora

Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).

Anaksagora in Giovanni Battista Riccioli · Anaksagora in Luna · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Giovanni Battista Riccioli · Astronomska enota in Luna · Poglej več »

Kopno

Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).

Giovanni Battista Riccioli in Kopno · Kopno in Luna · Poglej več »

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Giovanni Battista Riccioli in Krater (razločitev) · Krater (razločitev) in Luna · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Giovanni Battista Riccioli in Kroženje · Kroženje in Luna · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Giovanni Battista Riccioli in Meter · Luna in Meter · Poglej več »

Neil Armstrong

Neil Armstrong (polno ime Neil Alden Armstrong), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, prvi človek, ki je hodil po površini Lune, * 5. avgust 1930, Wapakoneta, Ohio, ZDA, † 25. avgust 2012, Cincinnati.

Giovanni Battista Riccioli in Neil Armstrong · Luna in Neil Armstrong · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Giovanni Battista Riccioli in Osončje · Luna in Osončje · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Giovanni Battista Riccioli in Sekunda · Luna in Sekunda · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Giovanni Battista Riccioli in Sonce · Luna in Sonce · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Giovanni Battista Riccioli in Težni pospešek · Luna in Težni pospešek · Poglej več »

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Giovanni Battista Riccioli in Topografija · Luna in Topografija · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Giovanni Battista Riccioli in Voda · Luna in Voda · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Giovanni Battista Riccioli in Zemlja · Luna in Zemlja · Poglej več »

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Giovanni Battista Riccioli in Zemljin polmer · Luna in Zemljin polmer · Poglej več »