George McNamara in Howard McNamara

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med George McNamara in Howard McNamara

George McNamara vs. Howard McNamara

George McNamara, kanadski hokejist in hokejski trener, * 26. avgust 1886, Penetaguishene, Ontario, Kanada, † 10. marec 1952. Howard Dennis McNamara, kanadski profesionalni hokejist, * 3. avgust 1893, Randolph, Ontario, Kanada, † 24. september 1940, Deseronto, Ontario, Kanada.

Branilec (hokej na ledu)

slovenske reprezentance Branilec je hokejski igralni položaj.

Branilec (hokej na ledu) in George McNamara · Branilec (hokej na ledu) in Howard McNamara · Poglej več »

Eastern Canada Amateur Hockey Association

Eastern Canada Amateur Hockey Association (kratica ECAHA) je bila moška amaterska, kasneje profesionalna, hokejska liga v Kanadi.

Eastern Canada Amateur Hockey Association in George McNamara · Eastern Canada Amateur Hockey Association in Howard McNamara · Poglej več »

ECHA 1909

Sezona 1909 lige ECHA je potekala od 2.

ECHA 1909 in George McNamara · ECHA 1909 in Howard McNamara · Poglej več »

Harold McNamara

Harold Joseph »Hal« McNamara, kanadski profesionalni hokejist, * 3. avgust 1889, Randolph, Ontario, Kanada, † 27. avgust 1937, Peru.

George McNamara in Harold McNamara · Harold McNamara in Howard McNamara · Poglej več »

Hokej na ledu

Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.

George McNamara in Hokej na ledu · Hokej na ledu in Howard McNamara · Poglej več »

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

George McNamara in Kanada · Howard McNamara in Kanada · Poglej več »

Kanadčani

Kánadčani so multietnični narod, ki živi na področju današnje Kanade.

George McNamara in Kanadčani · Howard McNamara in Kanadčani · Poglej več »

Maritime Professional Hockey League

Maritime Professional Hockey League (kratica MPHL) je bila profesionalna hokejska liga v Novem Brunswicku in Novi Škotski.

George McNamara in Maritime Professional Hockey League · Howard McNamara in Maritime Professional Hockey League · Poglej več »

Montreal Shamrocks

Montreal Shamrocks je bil amaterski in kasneje profesionalni hokejski klub iz Montreala.

George McNamara in Montreal Shamrocks · Howard McNamara in Montreal Shamrocks · Poglej več »

Ontario

Niagarski slapovi Ontario Ontário je druga največja provinca Kanade.

George McNamara in Ontario · Howard McNamara in Ontario · Poglej več »

Ontario Professional Hockey League

Ontario Professional Hockey League (kratica OPHL), včasih z vzdevkom Trolley League, je bila profesionalna hokejska liga v Kanadi.

George McNamara in Ontario Professional Hockey League · Howard McNamara in Ontario Professional Hockey League · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

George McNamara in Prva svetovna vojna · Howard McNamara in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Sault Ste. Marie Marlboros

Sault Ste.

George McNamara in Sault Ste. Marie Marlboros · Howard McNamara in Sault Ste. Marie Marlboros · Poglej več »

Stanleyjev pokal

Stanleyjev pokal Stanleyjev pokal (Stanley Cup, La Coupe Stanley) je hokejski pokal, ki ga vsako leto dobi zmagovalni klub končnice lige NHL.

George McNamara in Stanleyjev pokal · Howard McNamara in Stanleyjev pokal · Poglej več »

Toronto Tecumsehs

Tecumseh Hockey Club, tudi znan pod imenom Toronto Tecumsehs in vzdevkom Indians, je bil profesionalni hokejski klub iz Toronta.

George McNamara in Toronto Tecumsehs · Howard McNamara in Toronto Tecumsehs · Poglej več »

228. bataljon iz Toronta

228.

228. bataljon iz Toronta in George McNamara · 228. bataljon iz Toronta in Howard McNamara · Poglej več »