Kazalo
195 odnosi: Alcide De Gasperi, Alpe, Amsterdamska pogodba, Angleščina, Avstrija, Azori, Španija, Švedska, Švedska krona, Češka, Češka krona, Balkan, Belgija, Beneluks, Bolgarija, Bolgarski lev, Brexit, Bruselj, Bruto domači proizvod, Charles Michel, Ciper, Danščina, Danska, De iure - de facto, Demokratični deficit v Evropski uniji, Denar, Država, Državljanstvo, Državni zbor Republike Slovenije, Druga svetovna vojna, Estonščina, Estonija, Evro, Evroobmočje, Evropa, Evropska bančna federacija, Evropska centralna banka, Evropska gospodarska skupnost, Evropska komisija, Evropska ljudska stranka, Evropska skupnost za jedrsko energijo, Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska unija, Evropska zastava, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Evropski odbor regij, Evropski parlament, Evropski socialni sklad, Evropski svet, Evropsko računsko sodišče, ... Razširi indeks (145 več) »
- Mednarodne politične organizacije
- Naddržavne zveze
- Politične organizacije v Evropi
- Politični sistemi
- Ustanove v Bruslju
Alcide De Gasperi
Grob v San Lorenzu Alcide Amedeo Francesco De Gasperi, italijanski novinar in politik, * 3. april 1881, Pieve Tesino, Tirolska, Avstro-Ogrska (danes v Avtonomni pokrajini Trento), † 19. avgust 1954, Borgo Valsugana, Italijanska republika.
Poglej Evropska unija in Alcide De Gasperi
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Evropska unija in Alpe
Amsterdamska pogodba
Podpisana je bila 2. oktobra 1997, veljati pa je začela 1. maja 1999.
Poglej Evropska unija in Amsterdamska pogodba
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Evropska unija in Angleščina
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Evropska unija in Avstrija
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Evropska unija in Azori
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Evropska unija in Španija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Evropska unija in Švedska
Švedska krona
Švedska krona (v švedščini krona, množina kronor), z oznako po standardu ISO 4217 SEK, je od leta 1874 uradna švedska denarna enota.
Poglej Evropska unija in Švedska krona
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Evropska unija in Češka
Češka krona
Božena Němcová na bankovcu za 500 čeških kron Češka krona (češko: koruna česká) je denarna enota Češke.
Poglej Evropska unija in Češka krona
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Evropska unija in Balkan
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Evropska unija in Belgija
Beneluks
Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed '''Be'''lgië, '''Ne'''derland in '''Lu'''xembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.
Poglej Evropska unija in Beneluks
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Evropska unija in Bolgarija
Bolgarski lev
Bolgarski lev (iso koda: BGN) je od leta 1881 uradna valuta na ozemlju današnje Republike Bolgarije.
Poglej Evropska unija in Bolgarski lev
Brexit
Izraz ''BREXIT'' znotraj simbola Evropske unije Brexit, ki je tvorjenka besed British (britanski) in exit (izstop, odhod), označuje izstop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU).
Poglej Evropska unija in Brexit
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Evropska unija in Bruselj
Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Poglej Evropska unija in Bruto domači proizvod
Charles Michel
Charles Yves Jean Ghislaine Michel, belgijski odvetnik in politik, * 21. december 1975, Namur, Belgija.
Poglej Evropska unija in Charles Michel
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Evropska unija in Ciper
Danščina
Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.
Poglej Evropska unija in Danščina
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Evropska unija in Danska
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Evropska unija in De iure - de facto
Demokratični deficit v Evropski uniji
Demokratični deficit je fraza, ki jo je v osemdesetih letih dvajsetega stoletja uporabil britanski član Evropskega parlamenta Bill Newton Dunn, in pomeni, da je sistem odločanja v Evropski uniji preveč tuj navadnim ljudem, saj glavne odločitve sprejemajo uradniki v zaprtih kabinetih.
Poglej Evropska unija in Demokratični deficit v Evropski uniji
Denar
Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.
Poglej Evropska unija in Denar
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Evropska unija in Država
Državljanstvo
jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.
Poglej Evropska unija in Državljanstvo
Državni zbor Republike Slovenije
Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije.
Poglej Evropska unija in Državni zbor Republike Slovenije
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Evropska unija in Druga svetovna vojna
Estonščina
Estonščina je uralski jezik, ki je uradni jezik v baltski državi Estoniji in eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Evropska unija in Estonščina
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Evropska unija in Estonija
Evro
Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.
Poglej Evropska unija in Evro
Evroobmočje
Évroobmóčje, tudi évrocóna, évrozóna, évrosistém ali évrolánd, je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo.
Poglej Evropska unija in Evroobmočje
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Evropska unija in Evropa
Evropska bančna federacija
Evropska bančna federacija (European Banking Federation, z okrajšavo EBF, na francoskem govornem območju pa FBE) je organizacija evropskega bančnega sektorja in predstavlja povezavo preko 4500 evropskih bank v 30 državah.
Poglej Evropska unija in Evropska bančna federacija
Evropska centralna banka
Evropska centralna banka (angleško European Central Bank; kratica ECB, francosko Banque Centrale Européenne, nemško Europäische Zentralbank) je centralna banka Evropske Unije, ki skrbi za fiskalno in monetarno politiko uradne valute - evro.
Poglej Evropska unija in Evropska centralna banka
Evropska gospodarska skupnost
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957.
Poglej Evropska unija in Evropska gospodarska skupnost
Evropska komisija
Evropska komisija (uradno Komisija Evropske unije) je izvršilni organ Evropske unije.
Poglej Evropska unija in Evropska komisija
Evropska ljudska stranka
Evropska ljudska stranka (kratica: ELS; angleško: European People's Party, EPP; francosko: Parti populaire européen, PPE) je konzervativna in krščanska demokratična evropska politična stranka.
Poglej Evropska unija in Evropska ljudska stranka
Evropska skupnost za jedrsko energijo
Evropska skupnost za jedrsko energijo ali EURATOM je mednarodna organizacija, ki jo sestavljajo države članice Evropske unije.
Poglej Evropska unija in Evropska skupnost za jedrsko energijo
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni.
Poglej Evropska unija in Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Evropska unija in Evropska unija
Evropska zastava
Evropska zastava Evrópska zastáva je sestavljena iz kroga dvanajstih zlatorumenih petkrakih zvezd na modri podlagi, ki predstavljajo popolnost, celovitost in enotnost ter ni povezano s številom držav članic, torej se ne spreminja glede na širitev Unije.
Poglej Evropska unija in Evropska zastava
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Evropski ekonomsko-socialni odbor Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je posvetovalni organ Evropske Unije (EU), ustanovljen leta 1958 z Rimsko pogodbo o Evropski gospodarski skupnosti.
Poglej Evropska unija in Evropski ekonomsko-socialni odbor
Evropski odbor regij
Evropski odbor regij (angleško: European Committee of the Regions) je skupščina lokalnih in regionalnih predstavnikov Evropske unije (EU), ki v institucionalnem okviru EU neposredno zastopa podnacionalne oblasti (regije, okrožja, province, občine in mesta).
Poglej Evropska unija in Evropski odbor regij
Evropski parlament
Evropski parlament je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij.
Poglej Evropska unija in Evropski parlament
Evropski socialni sklad
Evropski socialni sklad (ESS) je glavni instrument Evrope, ki podpira zaposlovanje, pomaga ljudem dobiti boljša delovna mesta in zagotavlja državljanom EU bolj poštene zaposlitvene možnosti.
Poglej Evropska unija in Evropski socialni sklad
Evropski svet
Evropski svet (mednarodna kratica: EUCO; angleško: European Council) je najvišje politično telo Evropske unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik evropske komisije.
Poglej Evropska unija in Evropski svet
Evropsko računsko sodišče
Računsko Sodišče (Evropsko računsko sodišče) (francosko: Cour des comptes européenne) je peta institucija Evropske unije (EU).
Poglej Evropska unija in Evropsko računsko sodišče
Finance
Finance so gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi zadevami.
Poglej Evropska unija in Finance
Finščina
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem.
Poglej Evropska unija in Finščina
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Evropska unija in Finska
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Evropska unija in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Evropska unija in Francoščina
Francoska Gvajana
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.
Poglej Evropska unija in Francoska Gvajana
G20
G20 (ali G-20 ali Group of Twenty (angl. Skupina dvajsetih)) je ime za mednarodna skupinska srečanja vlad in guvernerjev centralnih bank 20 največjih svetovnih gospodarstev.
Poglej Evropska unija in G20
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Evropska unija in Glavno mesto
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Evropska unija in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Evropska unija in Grščina
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Evropska unija in Grenlandija
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Poglej Evropska unija in Helsinki
Herman Van Rompuy
Herman Achille, Grof Van Rompuy (nizozemsko: Herman Achille, Graaf Van Rompuy); belgijski in evropski politik, državnik, * 31. oktober 1947.
Poglej Evropska unija in Herman Van Rompuy
Hiša evropske zgodovine
Hiša evropske zgodovine je muzej o zgodovini evropske celine.
Poglej Evropska unija in Hiša evropske zgodovine
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Evropska unija in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Evropska unija in Hrvaška
Indeks človekovega razvoja
Indeks človekovega razvoja (kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in življenjskega standarda prebivalstva.
Poglej Evropska unija in Indeks človekovega razvoja
Institucije Evropske unije
Institucije Evropske unije predstavlja sedem izvršnih teles Evropske unije (EU).
Poglej Evropska unija in Institucije Evropske unije
Intergovernmentalizem
Intergovernmentalizem je izraz v politični znanosti in ima dva pomena.
Poglej Evropska unija in Intergovernmentalizem
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Evropska unija in Irska
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Evropska unija in Irska gelščina
ISO 4217
ISO 4217 je mednarodni standard, ki določa tričrkovne kratice za valute držav.
Poglej Evropska unija in ISO 4217
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Evropska unija in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Evropska unija in Italijanščina
Jadranska listina
Države partnerice Jadranska listina je dokument o partnerstvu, ki so ga v okviru reform, nujnih za članstvo v zvezi NATO in Evropski uniji (ob podpori ZDA), leta 2003 podpisale Albanija, Hrvaška in Makedonija.
Poglej Evropska unija in Jadranska listina
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Evropska unija in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Evropska unija in Kmetijstvo
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Poglej Evropska unija in Kratica
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Evropska unija in Latvija
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Poglej Evropska unija in Latvijščina
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Evropska unija in Litovščina
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Evropska unija in Litva
Lizbonska pogodba
Lizbonska pogodba (prvotno znana kot reformna pogodba) je mednarodni sporazum, ki spreminja in nadgrajuje dve obstoječi pogodbi, ki sta predstavljali ustavnopravni temelj Evropske unije (EU).
Poglej Evropska unija in Lizbonska pogodba
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Evropska unija in London
Louis Armand
Louis Armand, francoski rudarski inženir, * 1905, † 1971.
Poglej Evropska unija in Louis Armand
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Evropska unija in Luksemburg
Maastrichtska pogodba
Pogodba iz Maastrichta Maastrichtska pogodba (uradno Pogodba o Evropski uniji, s kratico PEU) je mednarodna pogodba, ki so jo 7. februarja 1992 v nizozemskem Maastrichtu podpisale države članice Evropske skupnosti in ki je, ko je 1. novembra 1993 stopila v veljavo, politično in pravno združila države članice.
Poglej Evropska unija in Maastrichtska pogodba
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Evropska unija in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Evropska unija in Madžarska
Madžarski forint
HUF Forint (znak Ft; koda HUF) je madžarska valuta.
Poglej Evropska unija in Madžarski forint
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Evropska unija in Madeira
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Evropska unija in Malta
Malteščina
Malteščina ali tudi melitščina je semitski jezik, v katerem se čuti vpliv različnih sosednjih jezikov: hebrejskega, italijanskega, angleškega, najbolj pa arabskega.
Poglej Evropska unija in Malteščina
Man
Otok Man (manško Ellan Vannin, angleško Isle of Man) je otok v Irskem morju, ki spada neposredno pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva.
Poglej Evropska unija in Man
Mont Blanc
Mont Blanc (francosko) ali Monte Bianco (italijansko) (pomeni Bela gora) je najvišja gora v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski uniji.
Poglej Evropska unija in Mont Blanc
Nacionalna država
Nacionálna držáva (tudi polítični národ) je družbeno-politična kategorija naroda kot etnične skupine, oblikovanega oz.
Poglej Evropska unija in Nacionalna država
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Evropska unija in Nacionalsocializem
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Evropska unija in Naravno okolje
Naziv Evropske unije v uradnih jezikih
Naziv Evropske unije v uradnih jezikih.
Poglej Evropska unija in Naziv Evropske unije v uradnih jezikih
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Evropska unija in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Evropska unija in Nemščina
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Evropska unija in Nemška demokratična republika
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej Evropska unija in Nica
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Poglej Evropska unija in Nizozemščina
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Evropska unija in Nizozemska
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Poglej Evropska unija in Nobelova nagrada za mir
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Evropska unija in Organizacija združenih narodov
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Evropska unija in Pariz
Paul-Henri Spaak
Paul Henri Charles Spaak, belgijski politik, pravnik in tenisač, * 25. januar 1899, † 31. julij 1972.
Poglej Evropska unija in Paul-Henri Spaak
Podeželje
Podeželje je skupek manjših mest in vasi.
Poglej Evropska unija in Podeželje
Podpredsednik Evropske komisije
Podpredsednik Evropske komisije je član Evropske komisije, ki ga predsednik le-te izmed komisarjev imenuje na to mesto.
Poglej Evropska unija in Podpredsednik Evropske komisije
Pogodba
Pogodba je pravniški izraz za sporazum med dvema ali več strankami glede medsebojnih obveznosti.
Poglej Evropska unija in Pogodba
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Evropska unija in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Evropska unija in Poljska
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Poglej Evropska unija in Portugalščina
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Evropska unija in Portugalska
Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU
Posebni teritoriji Evropske unije obsegajo 22 odvisnih ozemelj držav članic EU, ki imajo iz zgodovinskih, geografskih ali političnih razlogov poseben status znotraj ali zunaj Evropske unije.
Poglej Evropska unija in Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU
Pravna oseba
Pravna oseba je ena od oblik oseb javnega prava.
Poglej Evropska unija in Pravna oseba
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Evropska unija in Pravo
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Poglej Evropska unija in Promet
Referendum
Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.
Poglej Evropska unija in Referendum
Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji
Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji je bil neobvezujoči referendum, ki je potekal v Združenem kraljestvu 23.
Poglej Evropska unija in Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji
Rimska pogodba
Rimska Pogodba (tudi Rimski pogodbi), uradno Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo, sta bila mednarodna sporazuma, s katerima sta bili ustanovljeni Evropska gospodarska Skupnost (EGS) in Evropska skupnost za jedrsko energijo (EURATOM).
Poglej Evropska unija in Rimska pogodba
Roberta Metsola
Roberta Metsola Tedesco Triccas, malteška političarka in pravnica; * 18. januar 1979, San Ġiljan, Malta.
Poglej Evropska unija in Roberta Metsola
Rok
Rok je moško osebno ime.
Poglej Evropska unija in Rok
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Evropska unija in Romunščina
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Evropska unija in Romunija
Romunski lev
Romunski lev (tudi romunski lej; iso koda: RON, simbol: L) je od leta 1867 uradna valuta na ozemlju današnje Republike Romunije.
Poglej Evropska unija in Romunski lev
Schengenski sporazum
Države, ki izvajajo Schengenski sporazum (države podpisnice, ki sporazuma še ne izvajajo so obarvane zeleno) Avstriji Schengenski sporazum oziroma "Sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah" je mednarodni sporazum med evropskimi državami, večinoma članicami Evropske unije, ki je uveljavil ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah na schengenskem območju, gibanje oseb in prestop notranjih mej, okrepljeno sodelovanje med policijami in carinami držav podpisnic sporazuma in nadzor ter način prestopanja na zunanjih mejah tega območja.
Poglej Evropska unija in Schengenski sporazum
Schengensko območje
Schengensko območje (države članice EU so obarvane modro) Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum.
Poglej Evropska unija in Schengensko območje
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Evropska unija in Severna Makedonija
Seznam držav članic Evropske unije
To je seznam članic Evropske Unije s podatki prebivalstva po letu 2015, kot to določa Eurostat.
Poglej Evropska unija in Seznam držav članic Evropske unije
Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini
300px Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini vsebuje 232 držav, razporejenih po velikosti njihovega ozemlja.
Poglej Evropska unija in Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini
Seznam držav po bruto domačem proizvodu
Seznam držav po bruto domačemu proizvodu (BDP) za leto 2014 vsebuje dva seznama "nominalni" in po kupni moči ("PPP") Slovenija po nominalnem BDP (49,506 milijarde USD) zasega 82.
Poglej Evropska unija in Seznam držav po bruto domačem proizvodu
Seznam držav po prebivalstvu
Porazdelitev števila svetovnega prebivalstva To je seznam držav sveta, urejenih po številu prebivalcev.
Poglej Evropska unija in Seznam držav po prebivalstvu
Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)
Seznam evroposlancev iz Slovenije v mandatu 2014-2019 zajema poslance, ki so bili izvoljeni na evropskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji 25.
Poglej Evropska unija in Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)
Simboli Evropske unije
Evropska zastava Simboli Evropske unije bodo določeni z Evropsko ustavo.
Poglej Evropska unija in Simboli Evropske unije
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Evropska unija in Slovaščina
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Evropska unija in Slovaška
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Evropska unija in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Evropska unija in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Evropska unija in Slovenija
Slovenska tiskovna agencija
Slovenska tiskovna agencija (kratica: STA) je slovenska nacionalna tiskovna agencija, ustanovljena junija 1991.
Poglej Evropska unija in Slovenska tiskovna agencija
Sodišče Evropske unije
Sodišče Evropske unije, prej Sodišče Evropskih skupnosti, je bilo ustanovljeno leta 1952 in je vrhovna sodniška oblast Skupnosti.
Poglej Evropska unija in Sodišče Evropske unije
Strategija
Strategija je dolgoročen načrt dejanj, potrebnih za reševanje problemov pri doseganju določenega cilja.
Poglej Evropska unija in Strategija
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Poglej Evropska unija in Svet Evrope
Svet Evropske unije
Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU.
Poglej Evropska unija in Svet Evropske unije
Svetovna trgovinska organizacija
Svetóvna trgovínska organizácija (STO; angleško World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi (Švica).
Poglej Evropska unija in Svetovna trgovinska organizacija
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Evropska unija in Trgovina
Trije stebri Evropske unije
Trije stebri Evropske unije je izraz, ki se uporablja za prikaz kako se lahko gradijo različne oblike sodelovanja znotraj Evropske unije, glede na to za katero področje politike gre in v kateri del Pogodbe o Evropski skupnosti (Maastrichtska pogodba) spada določeno sodelovanje.
Poglej Evropska unija in Trije stebri Evropske unije
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Evropska unija in Turčija
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Poglej Evropska unija in Uradni jezik
Ursula von der Leyen
Ursula Gertrud Albrecht von der Leyen, nemška zdravnica in političarka, * 8. oktober 1958, Ixelles, Belgija.
Poglej Evropska unija in Ursula von der Leyen
Varšavski pakt
Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).
Poglej Evropska unija in Varšavski pakt
Varuh človekovih pravic
Varuh človekovih pravic ali ombudsman je predstavnik ljudstva in institucija, ki varuje človekove pravice.
Poglej Evropska unija in Varuh človekovih pravic
Velesila
Ženevi, Švica, novembra 1985. Velesila ali Supersila je izraz, ki se uporablja za opis države s prevladujočim položajem v mednarodnih odnosih.
Poglej Evropska unija in Velesila
Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko (angleško: The High Representative of the Union for Foreign Affairs and Security Policy) je glavni predstavnik Evropske unije na področju zunanjih zadev in varnostne politike.
Poglej Evropska unija in Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
Volitve
volilno skrinjico Volitve so politični postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj glas, ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno.
Poglej Evropska unija in Volitve
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Evropska unija in Vzhodna Evropa
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Evropska unija in Zahodna Evropa
Združene države Evrope
Pojem Združene države Evrope (ZDE), znane tudi kot Zvezne države Evrope (ZDE), in Evropska država, Evropska superdržava, Evropska federacija ali Zvezna Evropa, predstavlja hipotetični scenarij suverene evropske superdržave (podobne Združenim državam Amerike), organizirane kot federacija držav članic Evropske unije (EU), ki so ga opredelili mnogi politologi, politiki, geografi, zgodovinarji, futurologi in pisatelij fikcij.
Poglej Evropska unija in Združene države Evrope
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Evropska unija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zgodovina Evropske unije
Evropska unija je geopolitična tvorba, ki zavzema velik del evropskega kontinenta in je bila ustanovljena na podlagi več pogodb.
Poglej Evropska unija in Zgodovina Evropske unije
Zunanja politika
Zunanja politika je dejavnost države, s katero ta uveljavlja svoje interese v mednarodni skupnosti.
Poglej Evropska unija in Zunanja politika
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Poglej Evropska unija in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
1. december
1.
Poglej Evropska unija in 1. december
1. januar
1.
Poglej Evropska unija in 1. januar
1. julij
1.
Poglej Evropska unija in 1. julij
1. maj
1.
Poglej Evropska unija in 1. maj
19. oktober
19.
Poglej Evropska unija in 19. oktober
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Evropska unija in 1952
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Evropska unija in 1957
1960.
1960. je sedmo desetletje v 20. stoletju med letoma 1960 in 1969.
Poglej Evropska unija in 1960.
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Evropska unija in 1973
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Evropska unija in 1979
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Evropska unija in 1981
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Evropska unija in 1985
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Evropska unija in 1986
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Evropska unija in 1990
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Evropska unija in 1992
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Evropska unija in 1995
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Evropska unija in 1997
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Evropska unija in 1998
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Evropska unija in 2000
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Evropska unija in 2004
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Evropska unija in 2007
2009
2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.
Poglej Evropska unija in 2009
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Evropska unija in 2013
2019
2019 (MMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Evropska unija in 2019
2020
2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Evropska unija in 2020
23. julij
23.
Poglej Evropska unija in 23. julij
25. marec
25.
Poglej Evropska unija in 25. marec
3. oktober
3.
Poglej Evropska unija in 3. oktober
31. januar
31.
Poglej Evropska unija in 31. januar
7. februar
7.
Poglej Evropska unija in 7. februar
Glej tudi
Mednarodne politične organizacije
Naddržavne zveze
Politične organizacije v Evropi
Politični sistemi
Ustanove v Bruslju
Prav tako znan kot Država članica Evropske unije, EU, EZ, Europska unija, Evropska zveza, Širitev Evropske unije.