Gencij in Ilirsko kraljestvo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Gencij in Ilirsko kraljestvo

Gencij vs. Ilirsko kraljestvo

Gencij (grško: Γένθιος, zadnji kralj ilirskega Ardiejskega kraljestva, ki je vladal od leta 181-168 pr. n. št., * ni znano, † okoli 168 pr. n. št., Italija. Njegovo ime je nastalo verjetno iz praindoevropskega korena *g'en- - zaploditi, sorodnega z latinskim gens, gentis – rod, pleme ali rasa. Bil je sin kralja Plevrata III., ki je vzdrževal tesne stike z Rimsko republiko. Poročen je bil s hčerko dardanskega kralja Monunija. Vladal je iz ardijejske prestolnice Škodre. Na začetku njegovega vladanja so mu Dalmati in Daorsi leta 180 pr. n. št. odrekli pokorščino in razglasili svojo neodvisnost in mesto Rizon je še pred njegovim porazom v tretji ilirski vojni dobilo neodvisnost in zaščito Rimske republike.Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 137. Leta 171 pr. n. št. je sklenil zavezništvo z Rimljani proti Makedoncem. Leta 169 pr. n. št. je zamenjal stran in se povezal z makedonskim kraljem Perzejem Makedonskim. V mirovni pogodbi, sklenjeni po prvi ilirski vojni leta 218 pr. n. št., je bilo določeno, da je najjužnejše mesto Ilirskega kraljestva mesto Lisos. Južno od Lisosa je bila plovba ilirskih vojnih ladij prepovedana Leta 168 pr. n. št. je Gencij aretiral rimska odposlanca in ju obtožil, da ne prihajata z miroljubnimi nameni, ampak kot vohuna, potem pa prekršil mirovno pogodbo in opustošil mesti Apolonija in Drač, ki sta bili rimska zaveznika. Rimska vojska pod poveljstvom Lucija Ancinija Gala ga je zato napadla in po samo dvajsetih ali tridesetih dneh vojne pri Škodri porazila.Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 136. Naslednje leto so ga odpeljali v Rim in ga razkazovali na Galovem zmagoslavnem sprevodu, potem pa so ga internirali v Iguvij. Natančen datum njegove smrti ni znan. Po Gentijevem porazu v tretji ilirski vojni so Rimljani regijo razdelili na tri upravne enote, imenovane meris. Obseg prve meris ni znan. V drugi so bili Labeati, v tretji pa Acruvium, Rizon in Olcinium in njihova okolica. Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.