Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Gdansk

Index Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

81 odnosi: Astana, Štefan Báthory, Baltsko morje, Berlinski zid, Bitka pri Grunvaldu, Boleslav I. Poljski, Bremen, Bronasta doba, Brugge, Bukev, Cistercijani, Cleveland, Ohio, Donald Tusk, Društvo narodov, Dvižni most za pešce v Gdansku, Gent, Goti, Hans Memling, Hansa, Helsingør, Holokavst, Hrast, Jaltska konferenca, Jan III. Sobieski, Jantar, Johannes Hevel, Kašubska, Kalmar, Kazimir IV. Poljski, Konrad Celtis, Kraljevina Poljska, Kuga, Lübeck, Le Havre, Lech Wałęsa, Lechia Gdańsk, Lizbona, Lublinska unija, Luteranstvo, Maksimilijan II. Habsburški, Marseille, Metropolitansko območje, Mješko I., Nacionalsocializem, Napoleonske vojne, Nemško cesarstvo, Nica, Odesa, Padec komunizma, Palestina (regija), ..., Poljska, Poljska kampanja (1939), Poljski koridor, Pomorjansko, Potop (zgodovina), Potsdamska konferenca, Praslovanščina, Pridevnik, Prusija, Prva svetovna vojna, Reformacija, Republika obeh narodov, Rotterdam, Samostan, Sevilja, Solidarność, Sovjetska zveza, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Tevtonski viteški red, Tretji rajh, Turku, Varšava, Varšavski pakt, Versajska mirovna pogodba, Vilna, Visla, Vojvodstva Poljske, Weimarska republika, Woodrow Wilson, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov. Razširi indeks (31 več) »

Astana

Astana (kazaško in; prej Akmolinsk, Celinograd, Akmola in Nursultan) je glavno mesto Kazahstana in drugo največje mesto v državi.

Novo!!: Gdansk in Astana · Poglej več »

Štefan Báthory

Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.

Novo!!: Gdansk in Štefan Báthory · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Novo!!: Gdansk in Baltsko morje · Poglej več »

Berlinski zid

Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.

Novo!!: Gdansk in Berlinski zid · Poglej več »

Bitka pri Grunvaldu

Bitka pri Grunvaldu oz.

Novo!!: Gdansk in Bitka pri Grunvaldu · Poglej več »

Boleslav I. Poljski

Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.

Novo!!: Gdansk in Boleslav I. Poljski · Poglej več »

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Novo!!: Gdansk in Bremen · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Novo!!: Gdansk in Bronasta doba · Poglej več »

Brugge

Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.

Novo!!: Gdansk in Brugge · Poglej več »

Bukev

Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.

Novo!!: Gdansk in Bukev · Poglej več »

Cistercijani

Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.

Novo!!: Gdansk in Cistercijani · Poglej več »

Cleveland, Ohio

Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.

Novo!!: Gdansk in Cleveland, Ohio · Poglej več »

Donald Tusk

Donald Franciszek Tusk, poljski politik, * 22. april 1957, Gdansk.

Novo!!: Gdansk in Donald Tusk · Poglej več »

Društvo narodov

Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.

Novo!!: Gdansk in Društvo narodov · Poglej več »

Dvižni most za pešce v Gdansku

Kładka przez Motławę (tudi Kładka na Ołowiankę, v prevodu Most preko Motławę) je dvižni most v Gdansku, Poljska.

Novo!!: Gdansk in Dvižni most za pešce v Gdansku · Poglej več »

Gent

Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.

Novo!!: Gdansk in Gent · Poglej več »

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Novo!!: Gdansk in Goti · Poglej več »

Hans Memling

Hans Memling (piše se tudi Memlinc; ok. 1430 - 11. avgust 1494) je bil slikar, aktiven v Flandriji, ki je delal v tradiciji staronizozemskega slikarstva.

Novo!!: Gdansk in Hans Memling · Poglej več »

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Novo!!: Gdansk in Hansa · Poglej več »

Helsingør

Helsingør je mesto in občina na Danskem.

Novo!!: Gdansk in Helsingør · Poglej več »

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Novo!!: Gdansk in Holokavst · Poglej več »

Hrast

Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.

Novo!!: Gdansk in Hrast · Poglej več »

Jaltska konferenca

Zavezniki v drugi svetovni vojni - »Veliki trije« na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Josif Stalin. Prisotni so tudi angleški admiral flote, Andrew Cunningham, RN, maršal RAF-a Sir Charles Portal, RAF (oba stojita za Churchillom); ter admiral flote William D. Leahy, USN, (stoječ za Rooseveltom). Jaltska konferenca (tudi Krimska konferenca in s tajnim imenom Argonavtska konferenca) je bila konferenca, ki je potekala od 4.

Novo!!: Gdansk in Jaltska konferenca · Poglej več »

Jan III. Sobieski

Jan III.

Novo!!: Gdansk in Jan III. Sobieski · Poglej več »

Jantar

Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.

Novo!!: Gdansk in Jantar · Poglej več »

Johannes Hevel

Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.

Novo!!: Gdansk in Johannes Hevel · Poglej več »

Kašubska

Kašubska (Kaszëbë, Kaszëbskô, Kaszuby, Kaschubei, Kaschubien) je jezikovno, kulturno in etnično območje v zgodovinski deželi Vzhodni Pomeraniji v severnem in severozahodnem delu Poljske.

Novo!!: Gdansk in Kašubska · Poglej več »

Kalmar

Kalmar je mesto ob Baltiku na jugovzhodnem Švedskem.

Novo!!: Gdansk in Kalmar · Poglej več »

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Novo!!: Gdansk in Kazimir IV. Poljski · Poglej več »

Konrad Celtis

Konrad Keltis (Conrad Celtes), nemški humanist, * 1. februar 1459, Wipfeld pri Schweinfurtu, Nemčija, † 4. februar 1508, Dunaj.

Novo!!: Gdansk in Konrad Celtis · Poglej več »

Kraljevina Poljska

Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.

Novo!!: Gdansk in Kraljevina Poljska · Poglej več »

Kuga

Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Novo!!: Gdansk in Kuga · Poglej več »

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Novo!!: Gdansk in Lübeck · Poglej več »

Le Havre

Le Havre (normansko Lé Hâvre) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci.

Novo!!: Gdansk in Le Havre · Poglej več »

Lech Wałęsa

Lech Wałęsa (IPA), poljski politik in nekdanji sindikalist ter borec za človekove pravice in nobelovec, * 29. september 1943, Popowo, Poljska.

Novo!!: Gdansk in Lech Wałęsa · Poglej več »

Lechia Gdańsk

Lechia Gdansk je poljski prvoligaški nogometni klub s sedežem v Gdansku, ki je bil ustanovljen leta 1945.

Novo!!: Gdansk in Lechia Gdańsk · Poglej več »

Lizbona

Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.

Novo!!: Gdansk in Lizbona · Poglej več »

Lublinska unija

Listina Lublinska unija iz leta 1569 Marcello Bacciarelli: ''Lublinska unija''; viteza držita prepletena prapora obeh držav, nad njima pa plapola trak z napisom: ''IN COMMVNE BONVM - COMPLEXV SOCIATA PERENNI'' ("Za skupno dobro - združeni za vedno") Lublinska unija (poljsko Unia lubelska, litovsko Liublino unija) je sporazum, sklenjen 1.

Novo!!: Gdansk in Lublinska unija · Poglej več »

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Novo!!: Gdansk in Luteranstvo · Poglej več »

Maksimilijan II. Habsburški

Maksimilijan II.

Novo!!: Gdansk in Maksimilijan II. Habsburški · Poglej več »

Marseille

Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Novo!!: Gdansk in Marseille · Poglej več »

Metropolitansko območje

Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.

Novo!!: Gdansk in Metropolitansko območje · Poglej več »

Mješko I.

Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.

Novo!!: Gdansk in Mješko I. · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Novo!!: Gdansk in Nacionalsocializem · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Novo!!: Gdansk in Napoleonske vojne · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Gdansk in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Novo!!: Gdansk in Nica · Poglej več »

Odesa

Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.

Novo!!: Gdansk in Odesa · Poglej več »

Padec komunizma

Padec komunizma se je zgodil leta 1989, ko je bilo v Evropi izvedenih več revolucij, s katerimi so bili strmoglavljeni komunistični režimi v državah vzhodnega boka.

Novo!!: Gdansk in Padec komunizma · Poglej več »

Palestina (regija)

Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.

Novo!!: Gdansk in Palestina (regija) · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Gdansk in Poljska · Poglej več »

Poljska kampanja (1939)

Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.

Novo!!: Gdansk in Poljska kampanja (1939) · Poglej več »

Poljski koridor

Poljski koridor je bilo območje na skrajnem severu sedanje Poljske, ki je obstajalo med letoma 1920 in 1939.

Novo!!: Gdansk in Poljski koridor · Poglej več »

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Novo!!: Gdansk in Pomorjansko · Poglej več »

Potop (zgodovina)

Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.

Novo!!: Gdansk in Potop (zgodovina) · Poglej več »

Potsdamska konferenca

Andrej Gromiko, državni sekretar ZDA James F. Byrnes in sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov. Druga vrsta: Trumanov pomočnik Harry Vaughan, ruski prevajalec Charles Bohlen, Trumanov pomočnik James K. Vardaman, Jr. in Charles Griffith Ross Stalin, Truman in Churchill na potsadmski konferenci Clement Attlee, Harry Truman in Josif Stalin na potsadmski konferenci Potsdamska konferenca je potekala na Cecilienhofu, domu princa Wilhelma Hohenzollerna, v Potsdamu, Nemčija, od 17. julija do 2. avgusta 1945.

Novo!!: Gdansk in Potsdamska konferenca · Poglej več »

Praslovanščina

Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.

Novo!!: Gdansk in Praslovanščina · Poglej več »

Pridevnik

Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.

Novo!!: Gdansk in Pridevnik · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Gdansk in Prusija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Gdansk in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Novo!!: Gdansk in Reformacija · Poglej več »

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Novo!!: Gdansk in Republika obeh narodov · Poglej več »

Rotterdam

Položaj občine Rotterdam Rotterdam je pristaniško mesto in občina v nizozemski provinci Južna Holandija.

Novo!!: Gdansk in Rotterdam · Poglej več »

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Novo!!: Gdansk in Samostan · Poglej več »

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Novo!!: Gdansk in Sevilja · Poglej več »

Solidarność

Solidarność Solidarność (poljsko Niezależny Samorządny Związek Zawodowy "Solidarność") je bil neodvisni poljski sindikat, ustanovljen leta 1980 v Gdansku in je prerasel v množično protisistemsko civilnodružbeno gibanje po vsej Poljski.

Novo!!: Gdansk in Solidarność · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Gdansk in Sovjetska zveza · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Gdansk in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Gdansk in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Novo!!: Gdansk in Tevtonski viteški red · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Gdansk in Tretji rajh · Poglej več »

Turku

Turku je največje mesto jugozahodne Finske in središče pokrajine Jugozahodne Finske (Varsinais-Suomi, »Prava Finska«).

Novo!!: Gdansk in Turku · Poglej več »

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Novo!!: Gdansk in Varšava · Poglej več »

Varšavski pakt

Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).

Novo!!: Gdansk in Varšavski pakt · Poglej več »

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Novo!!: Gdansk in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »

Vilna

Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.

Novo!!: Gdansk in Vilna · Poglej več »

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Novo!!: Gdansk in Visla · Poglej več »

Vojvodstva Poljske

Vojvodstvo (poljsko województwo,; množina: województwa) je upravna delitev na najvišji ravni Poljske, ki ustreza pokrajini v mnogih drugih državah.

Novo!!: Gdansk in Vojvodstva Poljske · Poglej več »

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Novo!!: Gdansk in Weimarska republika · Poglej več »

Woodrow Wilson

Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.

Novo!!: Gdansk in Woodrow Wilson · Poglej več »

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386)  je prva faza v zgodovini Poljske.

Novo!!: Gdansk in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov · Poglej več »

Preusmerja sem:

Danzig, Danzing, Gdańsk.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »