Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Gdansk in Zgodovina Poljske
Gdansk in Zgodovina Poljske še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Baltsko morje, Bitka pri Grunvaldu, Boleslav I. Poljski, Bronasta doba, Holokavst, Jaltska konferenca, Jan III. Sobieski, Kazimir IV. Poljski, Lech Wałęsa, Lublinska unija, Mješko I., Napoleonske vojne, Poljska, Pomorjansko, Prusija, Prva svetovna vojna, Reformacija, Republika obeh narodov, Solidarność, Sovjetska zveza, Tevtonski viteški red, Tretji rajh, Varšava, Varšavski pakt, Versajska mirovna pogodba, Vilna, Visla, Woodrow Wilson.
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Gdansk · Baltsko morje in Zgodovina Poljske ·
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Bitka pri Grunvaldu in Gdansk · Bitka pri Grunvaldu in Zgodovina Poljske ·
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Boleslav I. Poljski in Gdansk · Boleslav I. Poljski in Zgodovina Poljske ·
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Bronasta doba in Gdansk · Bronasta doba in Zgodovina Poljske ·
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Gdansk in Holokavst · Holokavst in Zgodovina Poljske ·
Jaltska konferenca
Zavezniki v drugi svetovni vojni - »Veliki trije« na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Josif Stalin. Prisotni so tudi angleški admiral flote, Andrew Cunningham, RN, maršal RAF-a Sir Charles Portal, RAF (oba stojita za Churchillom); ter admiral flote William D. Leahy, USN, (stoječ za Rooseveltom). Jaltska konferenca (tudi Krimska konferenca in s tajnim imenom Argonavtska konferenca) je bila konferenca, ki je potekala od 4.
Gdansk in Jaltska konferenca · Jaltska konferenca in Zgodovina Poljske ·
Jan III. Sobieski
Jan III.
Gdansk in Jan III. Sobieski · Jan III. Sobieski in Zgodovina Poljske ·
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Gdansk in Kazimir IV. Poljski · Kazimir IV. Poljski in Zgodovina Poljske ·
Lech Wałęsa
Lech Wałęsa (IPA), poljski politik in nekdanji sindikalist ter borec za človekove pravice in nobelovec, * 29. september 1943, Popowo, Poljska.
Gdansk in Lech Wałęsa · Lech Wałęsa in Zgodovina Poljske ·
Lublinska unija
Listina Lublinska unija iz leta 1569 Marcello Bacciarelli: ''Lublinska unija''; viteza držita prepletena prapora obeh držav, nad njima pa plapola trak z napisom: ''IN COMMVNE BONVM - COMPLEXV SOCIATA PERENNI'' ("Za skupno dobro - združeni za vedno") Lublinska unija (poljsko Unia lubelska, litovsko Liublino unija) je sporazum, sklenjen 1.
Gdansk in Lublinska unija · Lublinska unija in Zgodovina Poljske ·
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Gdansk in Mješko I. · Mješko I. in Zgodovina Poljske ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Gdansk in Napoleonske vojne · Napoleonske vojne in Zgodovina Poljske ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Gdansk in Poljska · Poljska in Zgodovina Poljske ·
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Gdansk in Pomorjansko · Pomorjansko in Zgodovina Poljske ·
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Gdansk in Prusija · Prusija in Zgodovina Poljske ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Gdansk in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina Poljske ·
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Gdansk in Reformacija · Reformacija in Zgodovina Poljske ·
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Gdansk in Republika obeh narodov · Republika obeh narodov in Zgodovina Poljske ·
Solidarność
Solidarność Solidarność (poljsko Niezależny Samorządny Związek Zawodowy "Solidarność") je bil neodvisni poljski sindikat, ustanovljen leta 1980 v Gdansku in je prerasel v množično protisistemsko civilnodružbeno gibanje po vsej Poljski.
Gdansk in Solidarność · Solidarność in Zgodovina Poljske ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Gdansk in Sovjetska zveza · Sovjetska zveza in Zgodovina Poljske ·
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Gdansk in Tevtonski viteški red · Tevtonski viteški red in Zgodovina Poljske ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Gdansk in Tretji rajh · Tretji rajh in Zgodovina Poljske ·
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Gdansk in Varšava · Varšava in Zgodovina Poljske ·
Varšavski pakt
Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).
Gdansk in Varšavski pakt · Varšavski pakt in Zgodovina Poljske ·
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Gdansk in Versajska mirovna pogodba · Versajska mirovna pogodba in Zgodovina Poljske ·
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.
Gdansk in Vilna · Vilna in Zgodovina Poljske ·
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Gdansk in Visla · Visla in Zgodovina Poljske ·
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Gdansk in Woodrow Wilson · Woodrow Wilson in Zgodovina Poljske ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Gdansk in Zgodovina Poljske imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Gdansk in Zgodovina Poljske
Primerjava med Gdansk in Zgodovina Poljske
Gdansk 81 odnose, medtem ko je Zgodovina Poljske 245. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 8.59% = 28 / (81 + 245).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Gdansk in Zgodovina Poljske. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
