Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Gavrilo Princip

Index Gavrilo Princip

Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.

36 odnosi: Amputacija, Atentat, Avstro-Ogrska, Češka, Črna roka (Srbija), Beograd, Bosansko Grahovo, Bosna in Hercegovina, Dunaj, Fabrique Nationale, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Grad Konopiště, Kaliber, Mlada Bosna, Nedeljko Čabrinović, Nikola Pašić, Obešanje, Oskar Potiorek, Polavtomatska pištola, Prokuplje, Prva balkanska vojna, Prva svetovna vojna, Sarajevo, Smrtna kazen, Srbi, Srbija, Terezin, Trebuh, Tuberkuloza, Vojnozgodovinski muzej, Dunaj, 1894, 1911, 1918, 25. julij, 28. april.

Amputacija

Amputácija je odstranitev okončine ali njenega dela zaradi poškodbe, bolezni ali operacije.

Novo!!: Gavrilo Princip in Amputacija · Poglej več »

Atentat

Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.

Novo!!: Gavrilo Princip in Atentat · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Gavrilo Princip in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Gavrilo Princip in Češka · Poglej več »

Črna roka (Srbija)

Črna roka (Црна рука/Crna Ruka; uradno imenovana Ujedinjenje ili smrt) je bila tajna srbska teroristična organizacija, ustanovljena 6.

Novo!!: Gavrilo Princip in Črna roka (Srbija) · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Novo!!: Gavrilo Princip in Beograd · Poglej več »

Bosansko Grahovo

Bosansko Grahovo je mesto in središče istoimenske občine v jugozahodnem delu Bosne in Hercegovine.

Novo!!: Gavrilo Princip in Bosansko Grahovo · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Novo!!: Gavrilo Princip in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Gavrilo Princip in Dunaj · Poglej več »

Fabrique Nationale

Fabrique Nationale (slovensko Državna tovarna, kratica FN) je vodilna belgijska kooperacija s področja pehotne oborožitve.

Novo!!: Gavrilo Princip in Fabrique Nationale · Poglej več »

Franc Ferdinand

Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Novo!!: Gavrilo Princip in Franc Ferdinand · Poglej več »

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Novo!!: Gavrilo Princip in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Grad Konopiště

Grad Konopište (češko Konopiště) je trinadstropni grad s štirimi krili na Češkem okoli 50 km jugovzhodno od Prage, zunaj mesta Benešov.

Novo!!: Gavrilo Princip in Grad Konopiště · Poglej več »

Kaliber

Kaliber je notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju.

Novo!!: Gavrilo Princip in Kaliber · Poglej več »

Mlada Bosna

Člani Mlade Bosne leta 1911 Mlada Bosna je bilo revolucionarno gibanje na področju Bosne in Hercegovine v zgodnjem 20. stoletju.

Novo!!: Gavrilo Princip in Mlada Bosna · Poglej več »

Nedeljko Čabrinović

Nedeljko Čabrinović (srbsko: Недељко Чабриновић), srbski atentator, * 2. februar 1895, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, Avstro-Ogrska † 20. januar 1916, Theresienstadt, Avstro-Ogrska.

Novo!!: Gavrilo Princip in Nedeljko Čabrinović · Poglej več »

Nikola Pašić

Nikola Pašić, srbski politik, * 19. december, 1845, Zaječar, Srbija, † 10. december, 1926, Beograd, Kraljevina SHS.

Novo!!: Gavrilo Princip in Nikola Pašić · Poglej več »

Obešanje

Portret Pisanella, ki prikazuje dve obešeni osebi, 1436–1438. Obešanje je obesitev osebe z zanko ali vrvjo okoli vratu.

Novo!!: Gavrilo Princip in Obešanje · Poglej več »

Oskar Potiorek

Oskar Potiorek, avstrijski general, * 20. november 1853, Plajberk pri Beljaku, † 17. december 1933, Celovec.

Novo!!: Gavrilo Princip in Oskar Potiorek · Poglej več »

Polavtomatska pištola

Polavtomatska pištola z odprtim zaklepom Polavtomatske pištole so vrsta pištole, ki je samopolnilna, kar pomeni, da pred streljanjem vložimo v orožje nabojnik in repetiramo orožje.

Novo!!: Gavrilo Princip in Polavtomatska pištola · Poglej več »

Prokuplje

Prokuplje (izvirno Прокупље) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Topliškega upravnega okraja.

Novo!!: Gavrilo Princip in Prokuplje · Poglej več »

Prva balkanska vojna

Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.

Novo!!: Gavrilo Princip in Prva balkanska vojna · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Gavrilo Princip in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Novo!!: Gavrilo Princip in Sarajevo · Poglej več »

Smrtna kazen

Zemljevid izvajanja smrtne kazni Legenda: '''modra''': odpravljena za vse zločine '''zelena''': odpravljena za navadne zločine '''oranžna''': odpravljena v praksi '''rdeča''': zakonita oblika kazni Cesare Beccaria, ''Dei delitti e delle pene'' Smrtna kazen je zakonsko urejen inštrument uboja zapornika kot kazen za zločin, ki v neki družbi velja za težkega.

Novo!!: Gavrilo Princip in Smrtna kazen · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Novo!!: Gavrilo Princip in Srbi · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Novo!!: Gavrilo Princip in Srbija · Poglej več »

Terezin

Terezin (češko Terezín, nemško Theresienstadt) je nekdanja vojaške trdnjava s citadelo in garnizijskim mestom v občini Litoměřice, okraj Usti nad Labem, Češka republika.

Novo!!: Gavrilo Princip in Terezin · Poglej več »

Trebuh

Trebuh (latinsko abdomen) predstavlja predel telesa med prsnim košem in medenico pri ljudeh in drugih vretenčarjih.

Novo!!: Gavrilo Princip in Trebuh · Poglej več »

Tuberkuloza

Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.

Novo!!: Gavrilo Princip in Tuberkuloza · Poglej več »

Vojnozgodovinski muzej, Dunaj

Vojnozgodovinski muzej Vojnozgodovinski muzej (Heeresgeschichtliches Museum) na Dunaju je bil dokončan leta 1856, po zamisli Theophila Hansena in dokumentira avstrijske vojaške sile od 16.

Novo!!: Gavrilo Princip in Vojnozgodovinski muzej, Dunaj · Poglej več »

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Gavrilo Princip in 1894 · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Gavrilo Princip in 1911 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Gavrilo Princip in 1918 · Poglej več »

25. julij

25.

Novo!!: Gavrilo Princip in 25. julij · Poglej več »

28. april

28.

Novo!!: Gavrilo Princip in 28. april · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »