Gaskonja in Languedoc

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Gaskonja in Languedoc

Gaskonja vs. Languedoc

Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc. Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov. Na območju živi približno štiri milijone ljudi. Najpomembnejša mesta so - poleg nekdanje prestolnice Toulouse – Montpellier, Nîmes, Béziers, Narbonne, Albi, Carcassonne in Sète.

Bordeaux

Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.

Bordeaux in Gaskonja · Bordeaux in Languedoc · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Francija in Gaskonja · Francija in Languedoc · Poglej več »

Francoske regije

Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).

Francoske regije in Gaskonja · Francoske regije in Languedoc · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Frankovsko cesarstvo in Gaskonja · Frankovsko cesarstvo in Languedoc · Poglej več »

Garona

Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.

Garona in Gaskonja · Garona in Languedoc · Poglej več »

Haute-Garonne

Haute-Garonne (okcitansko Nauta Garona, oznaka 31) je francoski departma, imenovan po reki Garoni, ki teče skozenj.

Gaskonja in Haute-Garonne · Haute-Garonne in Languedoc · Poglej več »

Jug-Pireneji

Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015 južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo.

Gaskonja in Jug-Pireneji · Jug-Pireneji in Languedoc · Poglej več »

Loara

Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.

Gaskonja in Loara · Languedoc in Loara · Poglej več »

Lot-et-Garonne

Lot-et-Garonne (okcitansko Òlt e Garona, oznaka 47) je francoski departma, imenovan po rekah Lot in Garoni, ki tečeta skozenj.

Gaskonja in Lot-et-Garonne · Languedoc in Lot-et-Garonne · Poglej več »

Okcitanščina

Katalonija |agency.

Gaskonja in Okcitanščina · Languedoc in Okcitanščina · Poglej več »

Tarn-et-Garonne

Tarn-et-Garonne (okcitansko Tarn e Garona, oznaka 82) je francoski departma, imenovan po rekah Tarn in Garoni, ki tečeta skozenj.

Gaskonja in Tarn-et-Garonne · Languedoc in Tarn-et-Garonne · Poglej več »

Toulouse

Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.

Gaskonja in Toulouse · Languedoc in Toulouse · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Gaskonja in Vizigotsko kraljestvo · Languedoc in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »