Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Apulija, Bastijon, Beneška republika, Bitka za Galipoli, Catania, Dardanele, Ferdinand IV. Neapeljski, Francesco di Giorgio Martini, Goti, Grad Gallipoli, Grščina, Italijanske dežele, Jonsko morje, Karel I. Anžujski, Lecce (pokrajina), Mesapi, Municipij, Normani, Plinij starejši, Prva svetovna vojna, Salento, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Sveta Agata, Sveti Boštjan, Taranto, Tarantski zaliv, Tržič, Gorica, Vandali, Velika ideja, Združitev Italije.
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Gallipoli in Apulija · Poglej več »
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Novo!!: Gallipoli in Bastijon · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Gallipoli in Beneška republika · Poglej več »
Bitka za Galipoli
Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil med prvo svetovno vojno, da bi se prebili skozi Dardanele.
Novo!!: Gallipoli in Bitka za Galipoli · Poglej več »
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Novo!!: Gallipoli in Catania · Poglej več »
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Novo!!: Gallipoli in Dardanele · Poglej več »
Ferdinand IV. Neapeljski
Ferdinand I., siciljski kralj, * 12. januar 1751 † 4. januar 1825 Bil je kralj obeh Sicilij od leta 1816 po njegovi obnovi po zmagi v Napoleonovih vojnah.
Novo!!: Gallipoli in Ferdinand IV. Neapeljski · Poglej več »
Francesco di Giorgio Martini
Francesco di Giorgio Martini, italijanski slikar, arhitekt in vojaški inženir, * 1439, † 1502.
Novo!!: Gallipoli in Francesco di Giorgio Martini · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Gallipoli in Goti · Poglej več »
Grad Gallipoli
Grad Gallipoli (italijansko Castello di Gallipoli) je obalna trdnjava na impozantnem pomolu na skrajnem vzhodu otoka, na katerem je središče mesta Gallipoli, v deželi Apulija.
Novo!!: Gallipoli in Grad Gallipoli · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Gallipoli in Grščina · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Gallipoli in Italijanske dežele · Poglej več »
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz. Salentinski polotok) in Kalabrijo ter otok Sicilija, na severu pa se prek Otrantskih vrat odpira v Jadransko morje.
Novo!!: Gallipoli in Jonsko morje · Poglej več »
Karel I. Anžujski
Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.
Novo!!: Gallipoli in Karel I. Anžujski · Poglej več »
Lecce (pokrajina)
Pokrajina Lecce (italijansko Provincia di Lecce; salentino provincia te Lècce) je pokrajina v deželi Apulija v Italiji, katere glavno mesto je Lecce.
Novo!!: Gallipoli in Lecce (pokrajina) · Poglej več »
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Gallipoli in Mesapi · Poglej več »
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Novo!!: Gallipoli in Municipij · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Gallipoli in Normani · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Gallipoli in Plinij starejši · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Gallipoli in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Salento
Salento, tudi Salentinski polotok je ime 100 km dolgega in 40 km širokega polotoka na skrajnem jugovzhodu Italije in ga pogosto imenujejo peta italijanskega škornja, ki leži med Tarantskim zalivom, ki je del Jonskega morja in Otrantskim prelivom (vrati) med Jonskim in Jadranskim morjem.
Novo!!: Gallipoli in Salento · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Gallipoli in Srednji vek · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Gallipoli in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Sveta Agata
Sveta Agata, je krščanska svetnica, devica in mučenka grškega rodu; * okrog 231 po Kr. r., Catania, † 6. februar 251, Catania (Sicilija, Rimsko cesarstvo).
Novo!!: Gallipoli in Sveta Agata · Poglej več »
Sveti Boštjan
Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.
Novo!!: Gallipoli in Sveti Boštjan · Poglej več »
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Novo!!: Gallipoli in Taranto · Poglej več »
Tarantski zaliv
Zemljevid Tarantskega zaliva. Tarantski zaliv (italijansko: Golfo di Taranto) je zaliv v Jonskem morju na jugu Italije.
Novo!!: Gallipoli in Tarantski zaliv · Poglej več »
Tržič, Gorica
Tržič (bizjaško in, nemško Falkenberg) je mesto in občina v nekdanji Goriški pokrajini italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in je središče Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran.
Novo!!: Gallipoli in Tržič, Gorica · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Gallipoli in Vandali · Poglej več »
Velika ideja
Velika ideja (grško Μεγάλη Ιδέα; Megali Idea) je politična ideja o združitvi vseh zgodovinsko grških ozemelj v eno državo.
Novo!!: Gallipoli in Velika ideja · Poglej več »
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Novo!!: Gallipoli in Združitev Italije · Poglej več »
