Podobnosti med Friderik V. Pfalški in Vojvodina Bavarska
Friderik V. Pfalški in Vojvodina Bavarska še 24 stvari v skupni (v Unijapedija): Šmalkaldenska vojna, Šmalkaldenska zveza, Češka (zgodovinska dežela), Bavarska, Bitka na Beli gori, Brandenburg (volilna kneževina), Ferdinand II. Habsburški, Luteranstvo, Maksimilijan I. Bavarski, München, Palatin (naziv), Palatinat, Praga, Regensburg, Ren, Rim, Rudolf II. Habsburški, Sveto rimsko cesarstvo, Tridesetletna vojna, Vestfalski mir, Vojvodina Avstrija, Volilna kneževina, Volilni knez, Wittelsbachi.
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Šmalkaldenska vojna in Friderik V. Pfalški · Šmalkaldenska vojna in Vojvodina Bavarska ·
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Šmalkaldenska zveza in Friderik V. Pfalški · Šmalkaldenska zveza in Vojvodina Bavarska ·
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Friderik V. Pfalški in Češka (zgodovinska dežela) · Vojvodina Bavarska in Češka (zgodovinska dežela) ·
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Bavarska in Friderik V. Pfalški · Bavarska in Vojvodina Bavarska ·
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Bitka na Beli gori in Friderik V. Pfalški · Bitka na Beli gori in Vojvodina Bavarska ·
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik V. Pfalški · Brandenburg (volilna kneževina) in Vojvodina Bavarska ·
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Ferdinand II. Habsburški in Friderik V. Pfalški · Ferdinand II. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Friderik V. Pfalški in Luteranstvo · Luteranstvo in Vojvodina Bavarska ·
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Friderik V. Pfalški in Maksimilijan I. Bavarski · Maksimilijan I. Bavarski in Vojvodina Bavarska ·
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Friderik V. Pfalški in München · München in Vojvodina Bavarska ·
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Friderik V. Pfalški in Palatin (naziv) · Palatin (naziv) in Vojvodina Bavarska ·
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Friderik V. Pfalški in Palatinat · Palatinat in Vojvodina Bavarska ·
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Friderik V. Pfalški in Praga · Praga in Vojvodina Bavarska ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Friderik V. Pfalški in Regensburg · Regensburg in Vojvodina Bavarska ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Friderik V. Pfalški in Ren · Ren in Vojvodina Bavarska ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Friderik V. Pfalški in Rim · Rim in Vojvodina Bavarska ·
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Friderik V. Pfalški in Rudolf II. Habsburški · Rudolf II. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Friderik V. Pfalški in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Friderik V. Pfalški in Tridesetletna vojna · Tridesetletna vojna in Vojvodina Bavarska ·
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Friderik V. Pfalški in Vestfalski mir · Vestfalski mir in Vojvodina Bavarska ·
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Friderik V. Pfalški in Vojvodina Avstrija · Vojvodina Avstrija in Vojvodina Bavarska ·
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Friderik V. Pfalški in Volilna kneževina · Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina ·
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Friderik V. Pfalški in Volilni knez · Vojvodina Bavarska in Volilni knez ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Friderik V. Pfalški in Wittelsbachi · Vojvodina Bavarska in Wittelsbachi ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Friderik V. Pfalški in Vojvodina Bavarska imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Friderik V. Pfalški in Vojvodina Bavarska
Primerjava med Friderik V. Pfalški in Vojvodina Bavarska
Friderik V. Pfalški 85 odnose, medtem ko je Vojvodina Bavarska 176. Saj imajo skupno 24, indeks Jaccard je 9.20% = 24 / (85 + 176).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Friderik V. Pfalški in Vojvodina Bavarska. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: