Hitreje kot brskalnik!
144 odnosi: Absolutni odklon, Adolf Butenandt, Albert Struna, Aleksandra Kornhauser Frazer, Amedeo Avogadro, Aminokislina, Analizna kemija, Anton Bartel, Anton Tomaž Linhart, Asistent, Avstrija, Avstrijci, Avstrijska akademija znanosti, Avstro-Ogrska, Štajerska (vojvodina), Švica, Berlin, Bibliografija, Biokemija, Brom, Dalmacija, Demonstrator, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Doktorat, Dušik, Dunaj, Eksploziv, Enciklopedija Slovenije, Encim, Fenomenologija, Fermentacija, Fizika, Fosfor, France Kidrič, Genetika, Glavačeva skupina, Gorenje (kemija), Gradec, Halogen, Hamburg, Hermann Emil Fischer, Hormon, Humboldtova univerza v Berlinu, Innsbruck, Isaac Asimov, Istra, Ivan Pintar (zdravnik), Jöns Jacob Berzelius, Jean-Baptiste Dumas, Jod, ..., John Dalton, Joseph Louis Gay-Lussac, Justus von Liebig, Kalij, Karlova univerza v Pragi, Kataliza, Kemija, Kemijska formula, Kemijski element, Klasična gimnazija v Ljubljani, Klor, Koroška (vojvodina), Kranjska, Križanke, Laboratorij, Leipzig, Liebnova nagrada, Ljubljana, Lučka Kajfež Bogataj, Maks Pleteršnik, Marmor, Matija Čop, Medicina, Medvladni forum za podnebne spremembe, Mizar, Moški spolni hormon, Molekulska masa, Naravoslovje, Nemščina, Nemško cesarstvo, Nemci, Nobelov sklad, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Nobelova nagrada za kemijo, Nobelova nagrada za mir, Nukleinska kislina, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Organizem, Organska kemija, Peter Borisov, Plastika, Poštna znamka, Prusija, Prva svetovna vojna, Purin, Riga, Rimskokatoliška cerkev, Rudolf Andrejka, Ruski imperij, Sandi Sitar, Seč, Simetrija, Sinteza, Siol.net, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenski biografski leksikon, Springer Science+Business Media, Stolica, Strasbourg, Strukturna formula, Svinec, Tübingen, Tehniška založba Slovenije, Temperatura, Tita Kovač, Točnost in natančnost, Univerza Harvard, Univerza v Göttingenu, Univerza v Gradcu, Univerza v Innsbrucku, Valentin Vodnik, Veliki splošni leksikon, Vitamin, Voda, Vodik, Vodnikov trg, Vukovar, Wilhelm Ostwald, Zdenko Hans Skraup, Zdravilo, Zdravnik, Združene države Amerike, Znanstvena revija, Zvonka Zupanič Slavec, 13. december, 1869, 1930, 20. stoletje, 3. september. Razširi indeks (94 več) »
Absolutni odklon
Absolutni odklon je v statistiki absolutna razlika med izbrano spremenljivko in drugo izbrano točko.
Novo!!: Friderik Pregl in Absolutni odklon · Poglej več »
Adolf Butenandt
Adolf Friedrich Johann Butenandt, nemški biokemik, nobelovec, * 24. marec 1903, Lehe, Nemčija, † 18. januar 1995, München.
Novo!!: Friderik Pregl in Adolf Butenandt · Poglej več »
Albert Struna
Albert Struna, slovenski inženir strojništva, poslovnež, gospodarstvenik in pedagog, * 17. avgust 1901, Mirna Peč, † 12. junij 1982, Ljubljana.
Novo!!: Friderik Pregl in Albert Struna · Poglej več »
Aleksandra Kornhauser Frazer
Aleksandra Kornhauser Frazer, slovenska kemičarka in pedagoginja, * 26. september 1926, Virmaše pri Škofji Loki, † 17. maj 2020, Ljubljana.
Novo!!: Friderik Pregl in Aleksandra Kornhauser Frazer · Poglej več »
Amedeo Avogadro
''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.
Novo!!: Friderik Pregl in Amedeo Avogadro · Poglej več »
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Novo!!: Friderik Pregl in Aminokislina · Poglej več »
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Novo!!: Friderik Pregl in Analizna kemija · Poglej več »
Anton Bartel
Anton Bartel, slovenski kulturni delavec, šolski svetnik, jezikoslovec, leksikograf in pripovednik, * 27. november 1853, Mirna Peč na Dolenjskem, Slovenija (tedaj Kranjska, Avstrijsko cesarstvo) † 1. september 1938, Ljubljana (tedaj Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija).
Novo!!: Friderik Pregl in Anton Bartel · Poglej več »
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Novo!!: Friderik Pregl in Anton Tomaž Linhart · Poglej več »
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Novo!!: Friderik Pregl in Asistent · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Friderik Pregl in Avstrija · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: Friderik Pregl in Avstrijci · Poglej več »
Avstrijska akademija znanosti
Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.
Novo!!: Friderik Pregl in Avstrijska akademija znanosti · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Friderik Pregl in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Novo!!: Friderik Pregl in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Friderik Pregl in Švica · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Friderik Pregl in Berlin · Poglej več »
Bibliografija
Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.
Novo!!: Friderik Pregl in Bibliografija · Poglej več »
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Novo!!: Friderik Pregl in Biokemija · Poglej več »
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Novo!!: Friderik Pregl in Brom · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Friderik Pregl in Dalmacija · Poglej več »
Demonstrator
Demonstrátor (latinsko demonstrare, kazati) je študent višjega letnika, ki pomaga profesorju ali asistentu pri vajah (pomaga študentom pri praktičnih vajah, pretipkava izpitna vprašanja ipd.). Vsak visokošolski zavod univerze določi način izbiranja demonstratorjev s pravilnikom.
Novo!!: Friderik Pregl in Demonstrator · Poglej več »
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Novo!!: Friderik Pregl in Dimitrij Ivanovič Mendelejev · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Friderik Pregl in Doktorat · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Friderik Pregl in Dušik · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Friderik Pregl in Dunaj · Poglej več »
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Novo!!: Friderik Pregl in Eksploziv · Poglej več »
Enciklopedija Slovenije
Vseh 16 zvezkov ''Enciklopedije Slovenije'' Enciklopedija Slovenije (kratica ES) je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987–2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga na podlagi posebnega dogovora oz.
Novo!!: Friderik Pregl in Enciklopedija Slovenije · Poglej več »
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Novo!!: Friderik Pregl in Encim · Poglej več »
Fenomenologija
Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.
Novo!!: Friderik Pregl in Fenomenologija · Poglej več »
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2). Etanal se nato reducira do etanola s pomočjo energije in vodika od NADH; pri tem procesu se NADH oksidira do NAD+, da se lahko cikel ponovi. Fermentacija je presnovni proces, ki pretvori sladkor v kisline, pline ali alkohol.
Novo!!: Friderik Pregl in Fermentacija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Friderik Pregl in Fizika · Poglej več »
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Novo!!: Friderik Pregl in Fosfor · Poglej več »
France Kidrič
France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.
Novo!!: Friderik Pregl in France Kidrič · Poglej več »
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Novo!!: Friderik Pregl in Genetika · Poglej več »
Glavačeva skupina
Slovensko narodno gibanje (bolj znano kot Glavačeva skupina, Glavačeva frakcija ali Glavačevci) je bila militantna radikalna klerikalna politična skupina znotraj slovenskih protirevolucionarnih sil med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Friderik Pregl in Glavačeva skupina · Poglej več »
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Novo!!: Friderik Pregl in Gorenje (kemija) · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Friderik Pregl in Gradec · Poglej več »
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Novo!!: Friderik Pregl in Halogen · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Friderik Pregl in Hamburg · Poglej več »
Hermann Emil Fischer
Herman Emil Fischer, nemški kemik, biokemik, univerzitetni profesor, * 9. oktober 1852, Euskirchen, Nemčija, † 15. julij 1919, Berlin.
Novo!!: Friderik Pregl in Hermann Emil Fischer · Poglej več »
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Novo!!: Friderik Pregl in Hormon · Poglej več »
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Novo!!: Friderik Pregl in Humboldtova univerza v Berlinu · Poglej več »
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Novo!!: Friderik Pregl in Innsbruck · Poglej več »
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA. Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo Vodnik po znanosti, tri zvezke Razumevanje fizike in Kronologijo znanosti in odkritij Asimova. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (robotehnika, robotika), positronic (pozitronski), psychohistory (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih. V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.« Njegovo najbolj znano delo je serija Foundation, katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta Galactic Empire in Robot. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija Foundation. Kasneje je s Foundation and Earth (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov Lucky Starr pod vzdevkom Paul French. Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami.
Novo!!: Friderik Pregl in Isaac Asimov · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Friderik Pregl in Istra · Poglej več »
Ivan Pintar (zdravnik)
Ivan Pintar, slovenski zdravnik ginekolog in zgodovinar medicine, * 30. maj 1888, Ljubljana, † 2. april 1963, Ljubljana.
Novo!!: Friderik Pregl in Ivan Pintar (zdravnik) · Poglej več »
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Friderik Pregl in Jöns Jacob Berzelius · Poglej več »
Jean-Baptiste Dumas
Jean-Baptiste Dumas, francoski kemik in politik, * 14. julij 1800, Alès (Gard), † 10. april 1884, Cannes (Alpes-Maritimes).
Novo!!: Friderik Pregl in Jean-Baptiste Dumas · Poglej več »
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Novo!!: Friderik Pregl in Jod · Poglej več »
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
Novo!!: Friderik Pregl in John Dalton · Poglej več »
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Novo!!: Friderik Pregl in Joseph Louis Gay-Lussac · Poglej več »
Justus von Liebig
Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.
Novo!!: Friderik Pregl in Justus von Liebig · Poglej več »
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Novo!!: Friderik Pregl in Kalij · Poglej več »
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Novo!!: Friderik Pregl in Karlova univerza v Pragi · Poglej več »
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Novo!!: Friderik Pregl in Kataliza · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Friderik Pregl in Kemija · Poglej več »
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Novo!!: Friderik Pregl in Kemijska formula · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Friderik Pregl in Kemijski element · Poglej več »
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Novo!!: Friderik Pregl in Klasična gimnazija v Ljubljani · Poglej več »
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Novo!!: Friderik Pregl in Klor · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Friderik Pregl in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Friderik Pregl in Kranjska · Poglej več »
Križanke
Križanke je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda (»križnikov«, po katerih je kompleks dobil ime) v Ljubljani.
Novo!!: Friderik Pregl in Križanke · Poglej več »
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Novo!!: Friderik Pregl in Laboratorij · Poglej več »
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Novo!!: Friderik Pregl in Leipzig · Poglej več »
Liebnova nagrada
Liebnova nagrada (oziroma nagrada Ignaza Liebna) je avstrijska nagrada, ki jo podeljujejo mladim znanstvenikom s področja molekularne biologije, kemije in fizike.
Novo!!: Friderik Pregl in Liebnova nagrada · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Friderik Pregl in Ljubljana · Poglej več »
Lučka Kajfež Bogataj
Lučka Kajfež Bogataj, slovenska klimatologinja, * 28. junij 1957, Jesenice, Slovenija.
Novo!!: Friderik Pregl in Lučka Kajfež Bogataj · Poglej več »
Maks Pleteršnik
Maks Pleteršnik, klasični filolog, slavist, slovenski učitelj, jezikoslovec, slovaropisec in prevajalec, * 3. december 1840, Pišece, † 13. september 1923, Pišece.
Novo!!: Friderik Pregl in Maks Pleteršnik · Poglej več »
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Novo!!: Friderik Pregl in Marmor · Poglej več »
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Novo!!: Friderik Pregl in Matija Čop · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Friderik Pregl in Medicina · Poglej več »
Medvladni forum za podnebne spremembe
Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov.
Novo!!: Friderik Pregl in Medvladni forum za podnebne spremembe · Poglej več »
Mizar
Mizar je lahko.
Novo!!: Friderik Pregl in Mizar · Poglej več »
Moški spolni hormon
Moški spolni hormoni ali androgeni so pripadniki steroidnih hormonov, ki se sintetizirajo in izločajo v modu, deloma tudi v skorji nadledvičnice, ter povzročajo moške spolne znake.
Novo!!: Friderik Pregl in Moški spolni hormon · Poglej več »
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Novo!!: Friderik Pregl in Molekulska masa · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Friderik Pregl in Naravoslovje · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Friderik Pregl in Nemščina · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Friderik Pregl in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Friderik Pregl in Nemci · Poglej več »
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Novo!!: Friderik Pregl in Nobelov sklad · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Friderik Pregl in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Friderik Pregl in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Novo!!: Friderik Pregl in Nobelova nagrada za kemijo · Poglej več »
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Novo!!: Friderik Pregl in Nobelova nagrada za mir · Poglej več »
Nukleinska kislina
Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.
Novo!!: Friderik Pregl in Nukleinska kislina · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Friderik Pregl in Ogljik · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Friderik Pregl in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Novo!!: Friderik Pregl in Ogljikov hidrat · Poglej več »
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Novo!!: Friderik Pregl in Organizem · Poglej več »
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Novo!!: Friderik Pregl in Organska kemija · Poglej več »
Peter Borisov
Peter Borisov, slovenski zdravnik ginekolog in medicinski zgodovinar, * 27. november 1921, Ljubljana, † 23. januar 2011, Ljubljana.
Novo!!: Friderik Pregl in Peter Borisov · Poglej več »
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Novo!!: Friderik Pregl in Plastika · Poglej več »
Poštna znamka
Prva poštna znamka, poimenovana »Črni peni« Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno nazivno vrednostjo, državo in poštno upravo, ki jo je izdala.
Novo!!: Friderik Pregl in Poštna znamka · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Friderik Pregl in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Friderik Pregl in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Purin
Purín je heterociklična dušikova aromatska spojina, ki ima v svoji strukturi na pirimidinski obroč prikondenziran imidazol.
Novo!!: Friderik Pregl in Purin · Poglej več »
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Novo!!: Friderik Pregl in Riga · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Friderik Pregl in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Rudolf Andrejka
Rudolf Andrejka, slovenski pravnik, pisatelj, statistik, zgodovinar ter propagator planinstva in turizma, * 22. julij 1880, Ljubljana, † 19. oktober 1948, Ljubljana.
Novo!!: Friderik Pregl in Rudolf Andrejka · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Friderik Pregl in Ruski imperij · Poglej več »
Sandi Sitar
Sandi Sitar, slovenski umetnostni zgodovinar, pisatelj, publicist in novinar, 31. avgust 1937, Ljubljana.
Novo!!: Friderik Pregl in Sandi Sitar · Poglej več »
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Novo!!: Friderik Pregl in Seč · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Friderik Pregl in Simetrija · Poglej več »
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Novo!!: Friderik Pregl in Sinteza · Poglej več »
Siol.net
Siol.net je slovenski spletni portal, ki ponuja aktualne novice iz Slovenije in sveta, športa, avtomobilizma, tehnologije, gospodarstva, kulinarike, sveta znanih in življenjskega sloga.
Novo!!: Friderik Pregl in Siol.net · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Friderik Pregl in Slovenščina · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Friderik Pregl in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Friderik Pregl in Slovenija · Poglej več »
Slovenski biografski leksikon
Slovenski biografski leksikon (kratica SBL) je leksikon o pomembnih osebnostih, ki so oblikovale kulturo in zgodovino slovenskega naroda.
Novo!!: Friderik Pregl in Slovenski biografski leksikon · Poglej več »
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Novo!!: Friderik Pregl in Springer Science+Business Media · Poglej več »
Stolica
Stolica je lahko izraz za.
Novo!!: Friderik Pregl in Stolica · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Friderik Pregl in Strasbourg · Poglej več »
Strukturna formula
Strukturna formula kemijske spojine je grafični prikaz zgradbe molekule, iz katere je razvidna razporeditev atomov in kemijskih vezi.
Novo!!: Friderik Pregl in Strukturna formula · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Friderik Pregl in Svinec · Poglej več »
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Novo!!: Friderik Pregl in Tübingen · Poglej več »
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Novo!!: Friderik Pregl in Tehniška založba Slovenije · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Friderik Pregl in Temperatura · Poglej več »
Tita Kovač
Tita Kovač Artemis, slovenska kemičarka, pisateljica in publicistka, * 18. september 1930, Novo mesto, † 11. marec 2016, Topolšica.
Novo!!: Friderik Pregl in Tita Kovač · Poglej več »
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Novo!!: Friderik Pregl in Točnost in natančnost · Poglej več »
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: Friderik Pregl in Univerza Harvard · Poglej več »
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Novo!!: Friderik Pregl in Univerza v Göttingenu · Poglej več »
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Novo!!: Friderik Pregl in Univerza v Gradcu · Poglej več »
Univerza v Innsbrucku
Univerza v Innsbrucku (uradno) je tretja največja univerza v Avstriji in največja v avstrijski zvezni deželi Tirolska.
Novo!!: Friderik Pregl in Univerza v Innsbrucku · Poglej več »
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Novo!!: Friderik Pregl in Valentin Vodnik · Poglej več »
Veliki splošni leksikon
Leksikon v treh izdajah Veliki splošni leksikon je slovenski leksikon v osmih zvezkih, ki ga je izdala založba DZS v letih 1997 in 1998.
Novo!!: Friderik Pregl in Veliki splošni leksikon · Poglej več »
Vitamin
Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja.
Novo!!: Friderik Pregl in Vitamin · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Friderik Pregl in Voda · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Friderik Pregl in Vodik · Poglej več »
Vodnikov trg
Vodnikov trg je lahko.
Novo!!: Friderik Pregl in Vodnikov trg · Poglej več »
Vukovar
Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.
Novo!!: Friderik Pregl in Vukovar · Poglej več »
Wilhelm Ostwald
Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.
Novo!!: Friderik Pregl in Wilhelm Ostwald · Poglej več »
Zdenko Hans Skraup
Zdenko Hans Skraup, češko-avstrijski kemik, 3. marec 1850, Praga, † 10. september 1910, Dunaj.
Novo!!: Friderik Pregl in Zdenko Hans Skraup · Poglej več »
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Novo!!: Friderik Pregl in Zdravilo · Poglej več »
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Novo!!: Friderik Pregl in Zdravnik · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Friderik Pregl in Združene države Amerike · Poglej več »
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Novo!!: Friderik Pregl in Znanstvena revija · Poglej več »
Zvonka Zupanič Slavec
Zvonka Zupanič Slavec, slovenska zgodovinarka medicine, * 1. november 1958.
Novo!!: Friderik Pregl in Zvonka Zupanič Slavec · Poglej več »
13. december
13.
Novo!!: Friderik Pregl in 13. december · Poglej več »
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Friderik Pregl in 1869 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Friderik Pregl in 1930 · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Friderik Pregl in 20. stoletje · Poglej več »
3. september
3.
Novo!!: Friderik Pregl in 3. september · Poglej več »
