Podobnosti med Franklin Delano Roosevelt in Zgodovina Združenih držav Amerike
Franklin Delano Roosevelt in Zgodovina Združenih držav Amerike še 35 stvari v skupni (v Unijapedija): Abraham Lincoln, Američani, Banka, Demokratska stranka (ZDA), Druga svetovna vojna, Eleanor Roosevelt, Evropa, Francija, George Washington, Georgija, Harry S. Truman, Herbert Hoover, Japonska, John F. Kennedy, Josif Stalin, Judje, Ljudska republika Kitajska, Lyndon B. Johnson, New Deal, New York, New York (zvezna država), Organizacija združenih narodov, Predsednik Združenih držav Amerike, Prohibicija, Prva svetovna vojna, Sile osi, Sovjetska zveza, Spolni odnos, Tretji rajh, Velika Britanija, ..., Velika gospodarska kriza, Warren G. Harding, Winston Churchill, Woodrow Wilson, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Razširi indeks (5 več) »
Abraham Lincoln
Abraham Lincoln (tudi Abe Lincoln, »Pošteni Abe« in »Veliki emancipator« (Great Emancipator), ameriški politik, * 12. februar 1809, Sinking Spring Farm pri Hodgenvillu, okrožje Hardin, Kentucky, ZDA, † 15. april 1865, Washington. Lincoln je bil 16. predsednik Združenih držav Amerike (od leta 1861 do 1865) in prvi republikanski predsednik. Močno je nasprotoval širjenju suženjstva v zvezna ozemlja, zato je njegova zmaga na predsedniških volitvah leta 1860 še podkrepila razdelitev naroda na dva dela. Pred njegovo umestitvijo marca 1861 se je sedem južnih suženjskih zveznih držav odcepilo od ZDA, ustanovilo Konfederacijske države Amerike ter v upravljanje prevzelo trdnjave ter drugo lastnino ZDA in njene vojske na svojem ozemlju. Ti dogodki so kmalu privedli do ameriške državljanske vojne. Lincoln je bil prekaljen politik, ki je s spretnim uravnotežanjem nasprotujočih si mnenj in usmerjanju medsebojno sovražnih skupin k skupnemu cilju pripeljal vojno do zmage ZDA nad odcepljenimi konfederacijskimi državami. Njegove vodstvene sposobnosti so se izkazale v diplomatskem ravnanju z obmejnimi suženjskimi zveznimi državami na začetku bojev, v zavrnitvi poskusa kongresa, da bi ponovno uredil Lincolnov predsedniški kabinet (1862), v številnih govorih in objavah, ki so pripomogli k mobilizaciji severnih držav ter v zavrnitvi miru v predsedniški kampanji leta 1864. Nekateri ga grajajo zaradi izdajanja izvršnih ukazov, nasprotujočih habeas corpus ter zapiranja nasprotujočih vladnih uradnikov in nekaterih založnikov. Lincoln je imel močan vpliv na politične in družbene ustanove ZDA. Njegovo najpomembnejše dejanje je bilo tu morda osnovanje pogojev za večjo centralizacijo moči v zvezni vladi in oslabitev moči vlad posameznih zveznih držav, čeprav to ni dorečeno. Zvezna vlada je bila po t. i. rekonstrukciji ponovno oslabljena, sodobna administrativna zvezna država pa je nastala šele z Rooseveltovim New Dealom 70 let kasneje. Lincoln je bil tudi predsednik, ki je zahvalni dan proglasil za narodni praznik, ustanovil ministrstvo za poljedelstvo (čeprav ne na nivoju kabineta), prenovil narodno bančništvo in banke ter za zvezni državi priznal Zahodno Virginijo in Nevado. Prav tako je s podpisom Zakona o zemlji priseljencev (Homestead Act) leta 1862 spodbudil prizadevanja za naselitev belcev na ameriškem Zahodu. Kakorkoli, najbolj slovi po ključni vlogi pri ukinitvi suženjstva v ZDA z uzakonitvijo Razglasa o odpravi suženjstva (Emancipation Proclamation), ki je pripravil tla za popolno odpravo le-tega.
Abraham Lincoln in Franklin Delano Roosevelt · Abraham Lincoln in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Američani in Franklin Delano Roosevelt · Američani in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Banka
Banka je finančni posrednik, ki prejema depozite in te depozite plasira kot posojila.
Banka in Franklin Delano Roosevelt · Banka in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Demokratska stranka (ZDA)
Logotip stranke Demokratska stranka (Democratic Party) je ena od dveh glavnih političnih strank v ZDA.
Demokratska stranka (ZDA) in Franklin Delano Roosevelt · Demokratska stranka (ZDA) in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Franklin Delano Roosevelt · Druga svetovna vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Eleanor Roosevelt
Eleanor Roosevelt, ameriška borka za človekove pravice, * 11. oktober 1884, Manhattan, New York, ZDA † 7. november 1962, Uper East Side, ZDA.
Eleanor Roosevelt in Franklin Delano Roosevelt · Eleanor Roosevelt in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Evropa in Franklin Delano Roosevelt · Evropa in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Franklin Delano Roosevelt · Francija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
George Washington
George Washington, ameriški general, politik, prvi predsednik ZDA in eden od ustanovnih očetov, * 22. februar 1732, Westmoreland, Virginija, † 14. december 1799, Virginija.
Franklin Delano Roosevelt in George Washington · George Washington in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Georgija
Geórgija je zvezna država Združenih držav Amerike, del ameriškega Juga na jugovzhodu države.
Franklin Delano Roosevelt in Georgija · Georgija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Harry S. Truman
Harry S. Truman, ameriški poslovnež in politik, * 8. maj 1884, Lamar, Missouri, † 26. december 1972, Kansas City, Missouri, ZDA.
Franklin Delano Roosevelt in Harry S. Truman · Harry S. Truman in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Herbert Hoover
Herbert Clark Hoover, ameriški inženir in politik, * 10. avgust 1874, West Branch, Iowa, † 20. oktober 1964, New York, New York.
Franklin Delano Roosevelt in Herbert Hoover · Herbert Hoover in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Franklin Delano Roosevelt in Japonska · Japonska in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
John F. Kennedy
John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.
Franklin Delano Roosevelt in John F. Kennedy · John F. Kennedy in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Franklin Delano Roosevelt in Josif Stalin · Josif Stalin in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Franklin Delano Roosevelt in Judje · Judje in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Franklin Delano Roosevelt in Ljudska republika Kitajska · Ljudska republika Kitajska in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Lyndon B. Johnson
Lyndon Baines Johnson, ameriški politik, * 27. avgust 1908, Stonewall, Teksas, ZDA † 22. januar 1973, Johnson City, Teksas, ZDA.
Franklin Delano Roosevelt in Lyndon B. Johnson · Lyndon B. Johnson in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
New Deal
New Deal (v slovenščini prevedeno kot Novi dogovor) je bil niz programov, projektov javnih del, finančnih reform in predpisov, ki jih je sprejel ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt v Združenih državah Amerike med letoma 1933 in 1939.
Franklin Delano Roosevelt in New Deal · New Deal in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Franklin Delano Roosevelt in New York · New York in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
New York (zvezna država)
New York je tretja najbolj naseljena zvezna država ZDA, v kateri živi približno 20 milijonov ljudi.
Franklin Delano Roosevelt in New York (zvezna država) · New York (zvezna država) in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Franklin Delano Roosevelt in Organizacija združenih narodov · Organizacija združenih narodov in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Predsednik Združenih držav Amerike
Predsednik Združenih držav Amerike (angleško: President of the United States; kratica: POTUS) vodi Združene države Amerike.
Franklin Delano Roosevelt in Predsednik Združenih držav Amerike · Predsednik Združenih držav Amerike in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Prohibicija
Prohibícija je zakonska ureditev, ki prepoveduje trgovanje in javno uporabo alkoholnih pijač.
Franklin Delano Roosevelt in Prohibicija · Prohibicija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Franklin Delano Roosevelt in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Sile osi
Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.
Franklin Delano Roosevelt in Sile osi · Sile osi in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Franklin Delano Roosevelt in Sovjetska zveza · Sovjetska zveza in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Spolni odnos
Gustava Klimta Spolni odnos je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več ljudi, pri kateri pride do draženja spolovil in ki običajno vključuje prodiranje moškega spolnega uda v žensko spolovilo.
Franklin Delano Roosevelt in Spolni odnos · Spolni odnos in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Franklin Delano Roosevelt in Tretji rajh · Tretji rajh in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Franklin Delano Roosevelt in Velika Britanija · Velika Britanija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Franklin Delano Roosevelt in Velika gospodarska kriza · Velika gospodarska kriza in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Warren G. Harding
Warren Gamaliel Harding, ameriški politik, publicist in prostozidar, * 2. november 1865, Blooming Grove, Ohio, † 2. avgust 1923, San Francisco, Kalifornija.
Franklin Delano Roosevelt in Warren G. Harding · Warren G. Harding in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Franklin Delano Roosevelt in Winston Churchill · Winston Churchill in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Franklin Delano Roosevelt in Woodrow Wilson · Woodrow Wilson in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Franklin Delano Roosevelt in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Franklin Delano Roosevelt in Zgodovina Združenih držav Amerike imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Franklin Delano Roosevelt in Zgodovina Združenih držav Amerike
Primerjava med Franklin Delano Roosevelt in Zgodovina Združenih držav Amerike
Franklin Delano Roosevelt 59 odnose, medtem ko je Zgodovina Združenih držav Amerike 674. Saj imajo skupno 35, indeks Jaccard je 4.77% = 35 / (59 + 674).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Franklin Delano Roosevelt in Zgodovina Združenih držav Amerike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: