Fotosinteza in Fototrofni organizem

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Fotosinteza in Fototrofni organizem

Fotosinteza vs. Fototrofni organizem

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane. Kopenski in vodni avtotrofi - rastline rastejo na podrtem deblu sredi vode, bogate z algami Fototrofni oz.

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.

Alge in Fotosinteza · Alge in Fototrofni organizem · Poglej več »

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Bakterije in Fotosinteza · Bakterije in Fototrofni organizem · Poglej več »

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Ekologija in Fotosinteza · Ekologija in Fototrofni organizem · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Fotosinteza · Energija in Fototrofni organizem · Poglej več »

Evglena

Zgradba evglene: 1 - biček, 2 - očesna pega, 3 - škrob, 4 - kloroplast, 5 - vakuola, 6 - celično jedro Evglena ali lepoočnica (znanstveno ime Euglena) je enocelični bičkasti evkariont, ki ga uvrščamo med evglenofite.

Evglena in Fotosinteza · Evglena in Fototrofni organizem · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Fotosinteza in Grščina · Fototrofni organizem in Grščina · Poglej več »

Heterotrof

Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov.

Fotosinteza in Heterotrof · Fototrofni organizem in Heterotrof · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Fotosinteza in Kisik · Fototrofni organizem in Kisik · Poglej več »

Modrozelene cepljivke

Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.

Fotosinteza in Modrozelene cepljivke · Fototrofni organizem in Modrozelene cepljivke · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Fotosinteza in Ogljikov dioksid · Fototrofni organizem in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Protisti

Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.

Fotosinteza in Protisti · Fototrofni organizem in Protisti · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Fotosinteza in Rastline · Fototrofni organizem in Rastline · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Fotosinteza in Voda · Fototrofni organizem in Voda · Poglej več »