Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon

Fotoelektrični pojav vs. Stefan-Boltzmannov zakon

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone. Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Podobnosti med Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon

Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon še 11 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcija, Albert Einstein, Barva, Elektromagnetno valovanje, Fizika, Foton, Kvantna mehanika, Max Planck, Planckova konstanta, Platina, Valovna dolžina.

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Absorpcija in Fotoelektrični pojav · Absorpcija in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Fotoelektrični pojav · Albert Einstein in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Barva in Fotoelektrični pojav · Barva in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Fotoelektrični pojav · Elektromagnetno valovanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Fotoelektrični pojav · Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Fotoelektrični pojav in Foton · Foton in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Fotoelektrični pojav in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Fotoelektrični pojav in Max Planck · Max Planck in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Fotoelektrični pojav in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Fotoelektrični pojav in Platina · Platina in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Fotoelektrični pojav in Valovna dolžina · Stefan-Boltzmannov zakon in Valovna dolžina · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon

Fotoelektrični pojav 34 odnose, medtem ko je Stefan-Boltzmannov zakon 179. Saj imajo skupno 11, indeks Jaccard je 5.16% = 11 / (34 + 179).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: