Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Fizika in Uvod v kvantno mehaniko

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Fizika in Uvod v kvantno mehaniko

Fizika vs. Uvod v kvantno mehaniko

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike. Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Podobnosti med Fizika in Uvod v kvantno mehaniko

Fizika in Uvod v kvantno mehaniko še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Električni naboj, Električni tok, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Erwin Schrödinger, Fotoelektrični pojav, Foton, Gibalna količina, Harmonični oscilator, Higgsov bozon, Hitrost, Hitrost svetlobe, Kvant, Kvantizacija, Kvantna prepletenost, Kvantna teorija polja, Luna, Magnetizem, Magnetno polje, Masa, Max Planck, Maxwellove enačbe, Načelo nedoločenosti, Osnovni delec, Paul Adrien Maurice Dirac, Paulijevo izključitveno načelo, Planckova konstanta, ..., Posebna teorija relativnosti, Richard Phillips Feynman, Schrödingerjeva enačba, Snov, Splošni gravitacijski zakon, Standardni model, Stefan-Boltzmannov zakon, Težnost, Teorija relativnosti, Tunelski pojav, Valovanje, Valovna funkcija, Vrtilna količina, Werner Karl Heisenberg. Razširi indeks (14 več) »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Fizika · Albert Einstein in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Električni naboj in Fizika · Električni naboj in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Fizika · Električni tok in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Elektrika in magnetizem in Fizika · Elektrika in magnetizem in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Elektromagnetno polje in Fizika · Elektromagnetno polje in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Fizika · Elektromagnetno valovanje in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Fizika · Energija in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Erwin Schrödinger in Fizika · Erwin Schrödinger in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Fizika in Fotoelektrični pojav · Fotoelektrični pojav in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Fizika in Foton · Foton in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Fizika in Gibalna količina · Gibalna količina in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Harmonični oscilator

Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.

Fizika in Harmonični oscilator · Harmonični oscilator in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Fizika in Higgsov bozon · Higgsov bozon in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Fizika in Hitrost · Hitrost in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Fizika in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Fizika in Kvant · Kvant in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Kvantizacija

Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.

Fizika in Kvantizacija · Kvantizacija in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Kvantna prepletenost

Kvántna prepletènost je kvantnomehanski fizični pojav, ki nastane ko se pari ali grupe delcev ustvarijo, interaktirajo ali ko si delijo prostorsko bližino na tak način da se kvantno stanje vsakega delca ne da opisati neodvisno od stanja drugih, tudi če so delci ločeni na veliki razdalji.

Fizika in Kvantna prepletenost · Kvantna prepletenost in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Fizika in Kvantna teorija polja · Kvantna teorija polja in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Fizika in Luna · Luna in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Fizika in Magnetizem · Magnetizem in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Fizika in Magnetno polje · Magnetno polje in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Fizika in Masa · Masa in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Fizika in Max Planck · Max Planck in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Fizika in Maxwellove enačbe · Maxwellove enačbe in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Fizika in Načelo nedoločenosti · Načelo nedoločenosti in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Fizika in Osnovni delec · Osnovni delec in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Fizika in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Fizika in Paulijevo izključitveno načelo · Paulijevo izključitveno načelo in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Fizika in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Fizika in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Fizika in Richard Phillips Feynman · Richard Phillips Feynman in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Fizika in Schrödingerjeva enačba · Schrödingerjeva enačba in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Fizika in Snov · Snov in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Fizika in Splošni gravitacijski zakon · Splošni gravitacijski zakon in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Fizika in Standardni model · Standardni model in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Fizika in Težnost · Težnost in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Fizika in Teorija relativnosti · Teorija relativnosti in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Tunelski pojav

interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.

Fizika in Tunelski pojav · Tunelski pojav in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Fizika in Valovanje · Uvod v kvantno mehaniko in Valovanje · Poglej več »

Valovna funkcija

Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.

Fizika in Valovna funkcija · Uvod v kvantno mehaniko in Valovna funkcija · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Fizika in Vrtilna količina · Uvod v kvantno mehaniko in Vrtilna količina · Poglej več »

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Fizika in Werner Karl Heisenberg · Uvod v kvantno mehaniko in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Fizika in Uvod v kvantno mehaniko

Fizika 205 odnose, medtem ko je Uvod v kvantno mehaniko 131. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 13.10% = 44 / (205 + 131).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Fizika in Uvod v kvantno mehaniko. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: