31 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Češka, Bratislava, Cesar Avstrije, Dunaj, Epilepsija, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Habsburžani, Ilirsko kraljestvo, Innsbruck, Klemens Wenzel von Metternich, Lombardija, Metternichov absolutizem, Moravska, Ogrska, Olomuc, Praga, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Rodbina Habsburško-Lotarinška, 1793, 1830, 1835, 1836, 1838, 1848, 1875, 19. april, 2. december, 29. junij.
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Češka · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Bratislava · Poglej več »
Cesar Avstrije
Krona Avstrije Avstrijski cesar (nemško Kaiser von Österreich) je bil vladar Avstrijskega cesarstva in kasneje Avstro-Ogrske.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Cesar Avstrije · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Dunaj · Poglej več »
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Epilepsija · Poglej več »
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Franc I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Habsburžani · Poglej več »
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Ilirsko kraljestvo · Poglej več »
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Innsbruck · Poglej več »
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Klemens Wenzel von Metternich · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Lombardija · Poglej več »
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Metternichov absolutizem · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Moravska · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Ogrska · Poglej več »
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Olomuc · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Praga · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila ustanovljena leta 1736 s poroko vojvode lotarinškega Franca I. Štefana iz rodbine Châtenois (veja Vaudémont) z nadvojvodo Marijo Terezijo iz rodbine Habsburžanov.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Rodbina Habsburško-Lotarinška · Poglej več »
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1793 · Poglej več »
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1830 · Poglej več »
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1835 · Poglej več »
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1836 · Poglej več »
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1838 · Poglej več »
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1848 · Poglej več »
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1875 · Poglej več »
19. april
19.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 19. april · Poglej več »
2. december
2.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 2. december · Poglej več »
29. junij
29.
Novo!!: Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 29. junij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ferdinand Dobrotljivi, Ferdinand I. (avstrijski), Ferdinand I. Avstrijski, Ferdinand V. Ogrski.