Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Anton Vrančić, Šibenik, Benetke, Cerkveni red, Diplomat, Dvor, Filozofija, Hrvaščina, Hrvati, Inženir, Italijanščina, Izumitelj, Jezikoslovec, Knjiga, Latinščina, Madžarščina, Madžarska, Nemščina, Padova, Polihistor, Praga, Rim, Transilvanija, 1551, 1594, 1595, 1605, 1616, 1617, 20. januar.
Anton Vrančić
Anton (Antun) Vrančić (madžarsko Verancsics Antal), hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal, zgodovinar in kraljevski namestnik, * 29. maj 1504, Šibenik, † 15. junij 1573.
Novo!!: Faust Vrančić in Anton Vrančić · Poglej več »
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Novo!!: Faust Vrančić in Šibenik · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Faust Vrančić in Benetke · Poglej več »
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Novo!!: Faust Vrančić in Cerkveni red · Poglej več »
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Novo!!: Faust Vrančić in Diplomat · Poglej več »
Dvor
Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.
Novo!!: Faust Vrančić in Dvor · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Faust Vrančić in Filozofija · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Faust Vrančić in Hrvaščina · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Faust Vrančić in Hrvati · Poglej več »
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Novo!!: Faust Vrančić in Inženir · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Faust Vrančić in Italijanščina · Poglej več »
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Novo!!: Faust Vrančić in Izumitelj · Poglej več »
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Novo!!: Faust Vrančić in Jezikoslovec · Poglej več »
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Novo!!: Faust Vrančić in Knjiga · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Faust Vrančić in Latinščina · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Faust Vrančić in Madžarščina · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Faust Vrančić in Madžarska · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Faust Vrančić in Nemščina · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: Faust Vrančić in Padova · Poglej več »
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Novo!!: Faust Vrančić in Polihistor · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Faust Vrančić in Praga · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Faust Vrančić in Rim · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: Faust Vrančić in Transilvanija · Poglej več »
1551
1551 (MDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Faust Vrančić in 1551 · Poglej več »
1594
1594 (MDXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Faust Vrančić in 1594 · Poglej več »
1595
1595 (MDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Faust Vrančić in 1595 · Poglej več »
1605
1605 (MDCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Faust Vrančić in 1605 · Poglej več »
1616
1616 (MDCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Faust Vrančić in 1616 · Poglej več »
1617
1617 (MDCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Faust Vrančić in 1617 · Poglej več »
20. januar
20.
Novo!!: Faust Vrančić in 20. januar · Poglej več »
