Hitreje kot brskalnik!
26 odnosi: Anizotropija, Astronomija, Cotton-Moutonov pojav, Dvolomnost, Električni naboj, Elektron, Feromagnetizem, Gostota magnetnega polja, Hitrost, Ionosfera, Magnetno polje, Magnetno-optični pojav, Masa, Meter, Michael Faraday, Mineral, Pot, Radian, Svetloba, Temperatura, Tesla (enota), Valovna dolžina, Verdetova konstanta, Voigtov pojav, Vrtenje, Zemlja.
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Novo!!: Faradayev pojav in Anizotropija · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Faradayev pojav in Astronomija · Poglej več »
Cotton-Moutonov pojav
Cotton-Moutonov pojav se kaže v dvolomnosti v tekočini v prisotnosti prečnega magnetnega polja.
Novo!!: Faradayev pojav in Cotton-Moutonov pojav · Poglej več »
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Novo!!: Faradayev pojav in Dvolomnost · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Faradayev pojav in Električni naboj · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Faradayev pojav in Elektron · Poglej več »
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Novo!!: Faradayev pojav in Feromagnetizem · Poglej več »
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Novo!!: Faradayev pojav in Gostota magnetnega polja · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Faradayev pojav in Hitrost · Poglej več »
Ionosfera
Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.
Novo!!: Faradayev pojav in Ionosfera · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Faradayev pojav in Magnetno polje · Poglej več »
Magnetno-optični pojav
Magnetno-optični pojav je katerikoli fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe načina širjenja elektromagnetnega valovanja zaradi prisotnosti statičnega magnetnega polja.
Novo!!: Faradayev pojav in Magnetno-optični pojav · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Faradayev pojav in Masa · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Faradayev pojav in Meter · Poglej več »
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Faradayev pojav in Michael Faraday · Poglej več »
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Novo!!: Faradayev pojav in Mineral · Poglej več »
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Novo!!: Faradayev pojav in Pot · Poglej več »
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Novo!!: Faradayev pojav in Radian · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Faradayev pojav in Svetloba · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Faradayev pojav in Temperatura · Poglej več »
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Novo!!: Faradayev pojav in Tesla (enota) · Poglej več »
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Novo!!: Faradayev pojav in Valovna dolžina · Poglej več »
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Novo!!: Faradayev pojav in Verdetova konstanta · Poglej več »
Voigtov pojav
Voigtov pojav se kaže v dvolomnosti, ki se jo opazi pri prehodu svetlobe skozi prozorno tekočino ali plin (paro) v prisotnosti prečnega magnetnega polja.
Novo!!: Faradayev pojav in Voigtov pojav · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Faradayev pojav in Vrtenje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Faradayev pojav in Zemlja · Poglej več »
Preusmerja sem:
Faradayeva rotacija, Faradayjev pojav.
