Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Evfemija Ogrska in Svatopluk Olomuški

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Evfemija Ogrska in Svatopluk Olomuški

Evfemija Ogrska vs. Svatopluk Olomuški

Eufemija Ogrska (češko Eufémie Uherská, madžarsko Eufémia morva hercegné) je bila hčerka ogrskega kralja Béle I. in njegove žene Richeze (ali Adelajde) Poljske in žena vojvode Otona I. Olomuškega, drugega sina češkega vojvode Břetislava I., * 1045/1050 ?, Kraljevina Poljska, † 2. april 1111. Svatopluk Olomuški (češko Svatopluk Olomoucký) je bil od leta 1107 do njegovega umora leta 1109 češki vojvoda, * okoli 1080, † 21. september 1109, Głogów, Kraljevina Poljska Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.

Podobnosti med Evfemija Ogrska in Svatopluk Olomuški

Evfemija Ogrska in Svatopluk Olomuški še 11 stvari v skupni (v Unijapedija): Béla I. Ogrski, Břetislav I., Bořivoj II., Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Katolištvo, Konrad I. Češki, Kraljevina Poljska, Olomuc, Přemyslidi, Vratislav II..

Béla I. Ogrski

Béla I. (I.; Belo I.), ogrski kralj (1060-1063), * ca.

Béla I. Ogrski in Evfemija Ogrska · Béla I. Ogrski in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Břetislav I.

Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.

Břetislav I. in Evfemija Ogrska · Břetislav I. in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Bořivoj II.

Bořivoj II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 25.

Bořivoj II. in Evfemija Ogrska · Bořivoj II. in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Evfemija Ogrska in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.

Evfemija Ogrska in Henrik V. Nemški · Henrik V. Nemški in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Evfemija Ogrska in Katolištvo · Katolištvo in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Konrad I. Češki

Konrad I. Brnjenski (češko Konrád I. Brněnský) iz dinastije Přemyslidov je bil leta 1092 osem mesecev vojvoda Češke, * okoli 1035, † 6. september 1092.

Evfemija Ogrska in Konrad I. Češki · Konrad I. Češki in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Kraljevina Poljska

Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.

Evfemija Ogrska in Kraljevina Poljska · Kraljevina Poljska in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Olomuc

Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).

Evfemija Ogrska in Olomuc · Olomuc in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Přemyslidi

Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.

Evfemija Ogrska in Přemyslidi · Přemyslidi in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Vratislav II.

Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.

Evfemija Ogrska in Vratislav II. · Svatopluk Olomuški in Vratislav II. · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Evfemija Ogrska in Svatopluk Olomuški

Evfemija Ogrska 18 odnose, medtem ko je Svatopluk Olomuški 35. Saj imajo skupno 11, indeks Jaccard je 20.75% = 11 / (18 + 35).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Evfemija Ogrska in Svatopluk Olomuški. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »