Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Evfemija Ogrska in Přemyslidi

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Evfemija Ogrska in Přemyslidi

Evfemija Ogrska vs. Přemyslidi

Eufemija Ogrska (češko Eufémie Uherská, madžarsko Eufémia morva hercegné) je bila hčerka ogrskega kralja Béle I. in njegove žene Richeze (ali Adelajde) Poljske in žena vojvode Otona I. Olomuškega, drugega sina češkega vojvode Břetislava I., * 1045/1050 ?, Kraljevina Poljska, † 2. april 1111. Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.

Podobnosti med Evfemija Ogrska in Přemyslidi

Evfemija Ogrska in Přemyslidi še 8 stvari v skupni (v Unijapedija): Břetislav I., Bořivoj II., Henrik IV. Nemški, Konrad I. Češki, Olomuc, Pjasti, Svatopluk Olomuški, Vratislav II..

Břetislav I.

Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.

Břetislav I. in Evfemija Ogrska · Břetislav I. in Přemyslidi · Poglej več »

Bořivoj II.

Bořivoj II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 25.

Bořivoj II. in Evfemija Ogrska · Bořivoj II. in Přemyslidi · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Evfemija Ogrska in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Přemyslidi · Poglej več »

Konrad I. Češki

Konrad I. Brnjenski (češko Konrád I. Brněnský) iz dinastije Přemyslidov je bil leta 1092 osem mesecev vojvoda Češke, * okoli 1035, † 6. september 1092.

Evfemija Ogrska in Konrad I. Češki · Konrad I. Češki in Přemyslidi · Poglej več »

Olomuc

Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).

Evfemija Ogrska in Olomuc · Olomuc in Přemyslidi · Poglej več »

Pjasti

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.

Evfemija Ogrska in Pjasti · Pjasti in Přemyslidi · Poglej več »

Svatopluk Olomuški

Svatopluk Olomuški (češko Svatopluk Olomoucký) je bil od leta 1107 do njegovega umora leta 1109 češki vojvoda, * okoli 1080, † 21. september 1109, Głogów, Kraljevina Poljska Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.

Evfemija Ogrska in Svatopluk Olomuški · Přemyslidi in Svatopluk Olomuški · Poglej več »

Vratislav II.

Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.

Evfemija Ogrska in Vratislav II. · Přemyslidi in Vratislav II. · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Evfemija Ogrska in Přemyslidi

Evfemija Ogrska 18 odnose, medtem ko je Přemyslidi 118. Saj imajo skupno 8, indeks Jaccard je 5.88% = 8 / (18 + 118).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Evfemija Ogrska in Přemyslidi. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »