Podobnosti med Epiderm in List
Epiderm in List Å”e 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Cvet, Encim, Epiderm, Fotosinteza, Glukoza, Ion, Kisik, Kloroplast, Korenina, Kutikula (rastlina), Listna reža, Meristem, Mineral, MleÄkovke, Nektar, Ogljikov dioksid, PestiÄ, Prašnik, Rastline, Rastlinojedec, Rastlinska žila, Saharoza, Steblo, Svetloba, Transpiracija, Trn, UltravijoliÄno valovanje, Voda.
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Cvet in Epiderm · Cvet in List ·
Encim
TIM. TIM je katalitiÄno popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemiÄne reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri Äemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Encim in Epiderm · Encim in List ·
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Epiderm in Epiderm · Epiderm in List ·
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz gršÄine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sonÄne svetlobe za pridelavo hrane.
Epiderm in Fotosinteza · Fotosinteza in List ·
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Epiderm in Glukoza · Glukoza in List ·
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni elektriÄno nabiti delec, ki nastane, Äe se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali veÄ elektronov.
Epiderm in Ion · Ion in List ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Epiderm in Kisik · Kisik in List ·
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celiÄni organel zelenih alg in višjih rastlin.
Epiderm in Kloroplast · Kloroplast in List ·
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, Ärpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Epiderm in Korenina · Korenina in List ·
Kutikula (rastlina)
Kapljice na voskasti kutikuli lista ohrovta Kutikula je pri rastlinah tanka zašÄitna plast, ki jo proizvajajo celice povrhnjice listov.
Epiderm in Kutikula (rastlina) · Kutikula (rastlina) in List ·
Listna reža
Listna reža na listu paradižnika. Listne reže so odprtine v spodnji povrhnjici na listu rastline, skozi katere je omogoÄen prenos plinov in vlage.
Epiderm in Listna reža · List in Listna reža ·
Meristem
Meristem ali meristematsko (meristemsko) tkivo je tkivni tip, ki ga najdemo v rastlinah.
Epiderm in Meristem · List in Meristem ·
Mineral
RazliÄni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z znaÄilno kristalno zgradbo, nastala s pomoÄjo geoloških procesov.
Epiderm in Mineral · List in Mineral ·
MleÄkovke
MleÄkovke (znanstveno ime Euphorbiaceae) je velika družina rastlin, v kateri je 300 rodov in okoli 7.500 vrst.
Epiderm in MleÄkovke · List in MleÄkovke ·
Nektar
Nektar ali mediÄina je sladka tekoÄina, ki jo izloÄajo žleze v cvetovih rastlin.
Epiderm in Nektar · List in Nektar ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Epiderm in Ogljikov dioksid · List in Ogljikov dioksid ·
PestiÄ
PestiÄ sestavljajo plodnica, vrat in brazda.
Epiderm in PestiÄ · List in PestiÄ ·
Prašnik
Prašnik gradi prašniÄna nit, na kateri je prašnica (tudi antera), ki jo sestavljata dve polprašnici.
Epiderm in Prašnik · List in Prašnik ·
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvršÄamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Epiderm in Rastline · List in Rastline ·
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izkljuÄno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoÄe bakterije.
Epiderm in Rastlinojedec · List in Rastlinojedec ·
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (obiÄajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zašÄita pred mehanskimi pritiski.
Epiderm in Rastlinska žila · List in Rastlinska žila ·
Saharoza
Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.
Epiderm in Saharoza · List in Saharoza ·
Steblo
Steblo s Älenkom, kolencem in listnim pecljem, ter novim steblom, ki izrašÄa iz kolenca.stem.
Epiderm in Steblo · List in Steblo ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeÄa) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loÄi. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri razliÄnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Epiderm in Svetloba · List in Svetloba ·
Transpiracija
Transpiracija je izhlapevanje vode iz rastlin, zlasti iz listov, pa tudi iz stebla, cvetov in plodov.
Epiderm in Transpiracija · List in Transpiracija ·
Trn
A) trn (angleško ''thorn''), ki ima tudi jasno vidno žilje, B) bodica (angleško ''prickle''), ki žilja nima Trn je preobražen list, poganjek ali del lista.
Epiderm in Trn · List in Trn ·
UltravijoliÄno valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE ÚltravijóliÄno valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Epiderm in UltravijoliÄno valovanje · List in UltravijoliÄno valovanje ·
Voda
Voda ali sistematiÄno oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekoÄin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, Äeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se obiÄajno uporablja za vodo v tekoÄem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima veÄ agregatnih stanj. V tekoÄem stanju v ozraÄju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, veÄinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoÄe vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki obiÄajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike koliÄine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odliÄno topilo za najrazliÄnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, Äolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smuÄanje.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Epiderm in List imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Epiderm in List
Primerjava med Epiderm in List
Epiderm 115 odnose, medtem ko je List 95. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 13.33% = 28 / (115 + 95).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Epiderm in List. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: