Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Enačba in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Enačba in Seznam matematičnih vsebin

Enačba vs. Seznam matematičnih vsebin

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Enačba in Seznam matematičnih vsebin

Enačba in Seznam matematičnih vsebin še 62 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Algebra, Algebrska geometrija, Algebrska varieteta, Algoritem, Bijektivna preslikava, Celo število, Deljenje, Diferencialna enačba, Diofantska enačba, Enačaj, Enotska krožnica, Enotski vektor, Evklidska geometrija, Faktorizacija, Formula, Funkcija (matematika), Funkcijska enačba, Gaussova eliminacijska metoda, Geometrijski lik, Identiteta, Kartezični koordinatni sistem, Kompleksno število, Koordinatni sistem, Krivulja, Krogla, Kvadratna enačba, Linearna algebra, Linearna enačba, Matematična analiza, ..., Matematična operacija, Matematični izraz, Množenje, Mnogoterost, Nedoločena enačba, Neenačba, Obseg (algebra), Odštevanje, Odvod, Parameter, Parametrična enačba, Periodična funkcija, Ploskev, Polinom, Površina, Presek, Primitivna funkcija, Racionalno število, Ravnina, Razčlenjevanje, Realno število, Relacija enakosti, René Descartes, Seštevanje, Sistem linearnih enačb, Spremenljivka, Stožec, Stožnica, Stopnja polinoma, Teorija števil, Točka (geometrija), Trigonometrična funkcija. Razširi indeks (32 več) »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Enačba · Albert Einstein in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Algebra in Enačba · Algebra in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Algebrska geometrija in Enačba · Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Algebrska varieteta

Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.

Algebrska varieteta in Enačba · Algebrska varieteta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.

Algoritem in Enačba · Algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Bijektivna preslikava

Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.

Bijektivna preslikava in Enačba · Bijektivna preslikava in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Celo število in Enačba · Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Deljenje

\frac 20 4.

Deljenje in Enačba · Deljenje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Diferencialna enačba in Enačba · Diferencialna enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Diofantska enačba in Enačba · Diofantska enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Enačaj

Enačáj (.

Enačaj in Enačba · Enačaj in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Enotska krožnica

Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.

Enačba in Enotska krožnica · Enotska krožnica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Enačba in Enotski vektor · Enotski vektor in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Enačba in Evklidska geometrija · Evklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Faktorizacija

Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.

Enačba in Faktorizacija · Faktorizacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Formula

Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.

Enačba in Formula · Formula in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Enačba in Funkcija (matematika) · Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Funkcijska enačba

Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.

Enačba in Funkcijska enačba · Funkcijska enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Gaussova eliminacijska metoda

Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.

Enačba in Gaussova eliminacijska metoda · Gaussova eliminacijska metoda in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geometrijski lik

Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.

Enačba in Geometrijski lik · Geometrijski lik in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Identiteta

Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.

Enačba in Identiteta · Identiteta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Enačba in Kartezični koordinatni sistem · Kartezični koordinatni sistem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Enačba in Kompleksno število · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Koordinatni sistem

Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.

Enačba in Koordinatni sistem · Koordinatni sistem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Krivulja

Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).

Enačba in Krivulja · Krivulja in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Enačba in Krogla · Krogla in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kvadratna enačba

Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.

Enačba in Kvadratna enačba · Kvadratna enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Enačba in Linearna algebra · Linearna algebra in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Linearna enačba

Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.

Enačba in Linearna enačba · Linearna enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Enačba in Matematična analiza · Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična operacija

Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.

Enačba in Matematična operacija · Matematična operacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematični izraz

Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk, matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja.

Enačba in Matematični izraz · Matematični izraz in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Množenje

Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Enačba in Množenje · Množenje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mnogoterost

Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).

Enačba in Mnogoterost · Mnogoterost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Nedoločena enačba

Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.

Enačba in Nedoločena enačba · Nedoločena enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Neenačba

Neenačba (redko tudi neenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dveh matematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj.

Enačba in Neenačba · Neenačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Obseg (algebra)

Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.

Enačba in Obseg (algebra) · Obseg (algebra) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Odštevanje

Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Enačba in Odštevanje · Odštevanje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Enačba in Odvod · Odvod in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Parameter

Parámeter je na splošno matematična spremenljivka, katere vrednost je določena s posebnimi pogoji.

Enačba in Parameter · Parameter in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Parametrična enačba

metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.

Enačba in Parametrična enačba · Parametrična enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Periodična funkcija

Ilustracija periodične funkcije s periodo P. Periodična funkcija je funkcija v matematiki, katere vrednosti se periodično ponavljajo.

Enačba in Periodična funkcija · Periodična funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Enačba in Ploskev · Ploskev in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Enačba in Polinom · Polinom in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Enačba in Površina · Površina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Presek

Presèk ima več pomenov.

Enačba in Presek · Presek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Primitivna funkcija

Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.

Enačba in Primitivna funkcija · Primitivna funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Enačba in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Enačba in Ravnina · Ravnina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Razčlenjevanje

Razčlenjevánje je matematični postopek, s katerim se preoblikuje število, izraz ali drug matematični objekt v obliko vsote členov.

Enačba in Razčlenjevanje · Razčlenjevanje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Enačba in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Relacija enakosti

Relacija enakosti v matematiki je relacija, ki jo označena z znakom.

Enačba in Relacija enakosti · Relacija enakosti in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Enačba in René Descartes · René Descartes in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Enačba in Seštevanje · Seštevanje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Sistem linearnih enačb

točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.

Enačba in Sistem linearnih enačb · Seznam matematičnih vsebin in Sistem linearnih enačb · Poglej več »

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Enačba in Spremenljivka · Seznam matematičnih vsebin in Spremenljivka · Poglej več »

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Enačba in Stožec · Seznam matematičnih vsebin in Stožec · Poglej več »

Stožnica

Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.

Enačba in Stožnica · Seznam matematičnih vsebin in Stožnica · Poglej več »

Stopnja polinoma

Stopnja polinoma je enaka najvišji potenci med vsemi členi z neničelnim koeficientom v polinomu, ki se ga izrazi v kanonski obliki (to pomeni kot vsoto oziroma razliko posameznih členov).

Enačba in Stopnja polinoma · Seznam matematičnih vsebin in Stopnja polinoma · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Enačba in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil · Poglej več »

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Enačba in Točka (geometrija) · Seznam matematičnih vsebin in Točka (geometrija) · Poglej več »

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Enačba in Trigonometrična funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Trigonometrična funkcija · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Enačba in Seznam matematičnih vsebin

Enačba 75 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 62, indeks Jaccard je 2.72% = 62 / (75 + 2202).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Enačba in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »