Emona in Ljubljana

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Emona in Ljubljana

Emona vs. Ljubljana

Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora. Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Aškerčeva ulica, Ljubljana

Aškerčeva cesta je ena izmed bolj prometnih ulic v Ljubljani.

Aškerčeva ulica, Ljubljana in Emona · Aškerčeva ulica, Ljubljana in Ljubljana · Poglej več »

Argonavti

Argo, slika Lorenza Coste Argonávti so bili v grški mitologiji skupina junakov, ki so v času pred trojansko vojno na ladji Argo (od tod tudi ime Argo-navti) spremljali Jazona na otok Kolhido, kjer je bilo spravljeno zlato runo.

Argonavti in Emona · Argonavti in Ljubljana · Poglej več »

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Atila in Emona · Atila in Ljubljana · Poglej več »

Cankarjev dom

Cankarjev dom, uradno Javni zavod Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, je največje slovensko kulturno in kongresno središče.

Cankarjev dom in Emona · Cankarjev dom in Ljubljana · Poglej več »

Dunajska cesta, Ljubljana

Dunajska cesta je ena glavnih vpadnic in najdaljših cest v Ljubljani in ena najbolj obremenjenih v celotni Sloveniji.

Dunajska cesta, Ljubljana in Emona · Dunajska cesta, Ljubljana in Ljubljana · Poglej več »

Emonika

Emonika ali Emonika Urbani center, je načrtovani večnamenski objekt ob križišču Dunajske, Vilharjeve in Masarykove ceste.

Emona in Emonika · Emonika in Ljubljana · Poglej več »

Golovec

Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane.

Emona in Golovec · Golovec in Ljubljana · Poglej več »

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Emona in Huni · Huni in Ljubljana · Poglej več »

Ig

Ig je mestno naselje z okoli 2.400 prebivalci na južnem robu Ljubljanskega barja, središče Občine Ig ter obenem tudi satelitsko naselje Ljubljane, s katero je povezano s cesto, ki vodi preko Barja.

Emona in Ig · Ig in Ljubljana · Poglej več »

Janez Gregor Dolničar

Janez Gregor Dolničar (tudi Thalnitscher), slovenski pravnik, proučevalec antičnih napisov, kronist in zgodovinar, * 10. marec 1655, Ljubljana, † 3. oktober 1719, Ljubljana.

Emona in Janez Gregor Dolničar · Janez Gregor Dolničar in Ljubljana · Poglej več »

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Emona in Janez Vajkard Valvasor · Janez Vajkard Valvasor in Ljubljana · Poglej več »

Japodi

Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.

Emona in Japodi · Japodi in Ljubljana · Poglej več »

Jazon

Kip Jazona pred gradom Schönbrunn na Dunaju Jazon prinaša zlato runo Peliju, detajl z grške vaze Jazon (starogrško: Ιάσων, etruščansko: Easun) je bil v grški mitologiji heroj, ki se je s skupino Argonavtov podal na iskanje zlatega runa.

Emona in Jazon · Jazon in Ljubljana · Poglej več »

Jože Plečnik

Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.

Emona in Jože Plečnik · Jože Plečnik in Ljubljana · Poglej več »

Kongresni trg

Park Zvezda Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani.

Emona in Kongresni trg · Kongresni trg in Ljubljana · Poglej več »

Kranjski deželni dvorec

Kranjski deželni dvorec in Kongresni trg Kranjski deželni dvorec ali Deželni dvorec v Ljubljani je bil sedež nekdanjega kranjskega deželnega zbora, v katerem je le-ta zasedal in imel svoje urade.

Emona in Kranjski deželni dvorec · Kranjski deželni dvorec in Ljubljana · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Emona in Langobardi · Langobardi in Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanica

Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.

Emona in Ljubljanica · Ljubljana in Ljubljanica · Poglej več »

Ljubljanska kotlina

Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.

Emona in Ljubljanska kotlina · Ljubljana in Ljubljanska kotlina · Poglej več »

Madrid

Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.

Emona in Madrid · Ljubljana in Madrid · Poglej več »

Mestna občina Ljubljana

Mestna občina Ljubljana (s kratico MOL) je mestna občina z največ prebivalci v Sloveniji (293.822, 1. julija 2021), ki obsega mesto Ljubljana, glavno mesto Slovenije z nekaj manjšimi okoliškimi naselji, zlasti vzhodno in deloma tudi severozahodno od mesta.

Emona in Mestna občina Ljubljana · Ljubljana in Mestna občina Ljubljana · Poglej več »

Mestni trg

Mestni trg v Ljubljani (avgust 2011) Mestni trg je eden izmed trgov v Ljubljani in osrednji trg v Stari Ljubljani pod Grajskim gričem (na desnem bregu Ljubljanice).

Emona in Mestni trg · Ljubljana in Mestni trg · Poglej več »

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Emona in Mozaik · Ljubljana in Mozaik · Poglej več »

Narodni muzej Slovenije

Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.

Emona in Narodni muzej Slovenije · Ljubljana in Narodni muzej Slovenije · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Emona in Prva svetovna vojna · Ljubljana in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rožnik

Cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu. Rožnik je grič nad Ljubljano.

Emona in Rožnik · Ljubljana in Rožnik · Poglej več »

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Emona in Sava · Ljubljana in Sava · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Emona in Slovani · Ljubljana in Slovani · Poglej več »

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.

Emona in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Ljubljana in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »

Slovenska cesta, Ljubljana

Slovenska cesta je ime glavne ceste v strogem centru Ljubljane.

Emona in Slovenska cesta, Ljubljana · Ljubljana in Slovenska cesta, Ljubljana · Poglej več »

Stari trg, Ljubljana

Pogled s severnega konca Starega trga Stari trg je trg v starem mestnem jedru Ljubljane.

Emona in Stari trg, Ljubljana · Ljubljana in Stari trg, Ljubljana · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Emona in Starorimska civilizacija · Ljubljana in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.

Emona in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana · Ljubljana in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana · Poglej več »

Tavriski

Zemljevi naselitve Tavriskov Tavriski (latinsko) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.

Emona in Tavriski · Ljubljana in Tavriski · Poglej več »

Vrhnika

Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem (2022) in središče Občine Vrhnika.

Emona in Vrhnika · Ljubljana in Vrhnika · Poglej več »

XV. legija Apollinaris

XV. legija Apollinaris (latinsko, Petnajsta Apolonova legija) je bila rimska legija, ki jo je leta 41/40 pr. n. št. ustanovil Oktavijan. Njen emblem je bil verjetno podoba Apolona ali ene od njegovih svetih živali. XV. legijo včasih zamenjujejo z dvema drugima legijama z enako številko. Zgodnejši enoti je poveljeval Julij Cezar in je bila razpuščena leta 49 pr. n. št. v severni Afriki. Kasnejša enota se je na strani drugega triumvirata udeležila bitke pri Filipih in bila po njej poslana na vzhod.

Emona in XV. legija Apollinaris · Ljubljana in XV. legija Apollinaris · Poglej več »

Zoisova cesta

Zoisova cesta je ena izmed cest v Ljubljani.

Emona in Zoisova cesta · Ljubljana in Zoisova cesta · Poglej več »