Podobnosti med Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe
Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe še 16 stvari v skupni (v Unijapedija): Električna napetost, Električni naboj, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna indukcija, Fizika, Gostota električnega polja, Gostota magnetnega polja, Indukcijski zakon, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, James Clerk Maxwell, Magnetni pretok, Magnetno polje, Oliver Heaviside, Vektor (matematika).
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Elektrika in magnetizem in Električna napetost · Električna napetost in Maxwellove enačbe ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Elektrika in magnetizem in Električni naboj · Električni naboj in Maxwellove enačbe ·
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Elektrika in magnetizem in Električno polje · Električno polje in Maxwellove enačbe ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Elektrika in magnetizem · Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe ·
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Elektrika in magnetizem in Elektromagnetna indukcija · Elektromagnetna indukcija in Maxwellove enačbe ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Elektrika in magnetizem in Fizika · Fizika in Maxwellove enačbe ·
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Elektrika in magnetizem in Gostota električnega polja · Gostota električnega polja in Maxwellove enačbe ·
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Elektrika in magnetizem in Gostota magnetnega polja · Gostota magnetnega polja in Maxwellove enačbe ·
Indukcijski zakon
Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.
Elektrika in magnetizem in Indukcijski zakon · Indukcijski zakon in Maxwellove enačbe ·
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Elektrika in magnetizem in Jakost električnega polja · Jakost električnega polja in Maxwellove enačbe ·
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Elektrika in magnetizem in Jakost magnetnega polja · Jakost magnetnega polja in Maxwellove enačbe ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Elektrika in magnetizem in James Clerk Maxwell · James Clerk Maxwell in Maxwellove enačbe ·
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Elektrika in magnetizem in Magnetni pretok · Magnetni pretok in Maxwellove enačbe ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Elektrika in magnetizem in Magnetno polje · Magnetno polje in Maxwellove enačbe ·
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Elektrika in magnetizem in Oliver Heaviside · Maxwellove enačbe in Oliver Heaviside ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Elektrika in magnetizem in Vektor (matematika) · Maxwellove enačbe in Vektor (matematika) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe
Primerjava med Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe
Elektrika in magnetizem 69 odnose, medtem ko je Maxwellove enačbe 41. Saj imajo skupno 16, indeks Jaccard je 14.55% = 16 / (69 + 41).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: