Kazalo
30 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Akadščina, Aleksander Veliki, Asirija, Asurbanipal, Babilon, Babilonija, Bronasta doba, Elam, Elamščina, Grki, Hamurabijev zakonik, Irak, Iran, Klinopis, Mezopotamija, Nebukadnezar I., Neolitik, Parti, Perzepolis, Perzijci, Perzijsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Satrapija, Selevkidsko cesarstvo, Starorimska civilizacija, Sveto pismo, Tigris, Ur, 3. tisočletje pr. n. št..
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Elam in Ahemenidsko cesarstvo
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Elam in Akadščina
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Elam in Aleksander Veliki
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Elam in Asirija
Asurbanipal
'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr.
Poglej Elam in Asurbanipal
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Elam in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Elam in Babilonija
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Elam in Bronasta doba
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Elam in Elam
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Elam in Elamščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Elam in Grki
Hamurabijev zakonik
Hamurabijev kodeks Hamurabijev zakonik (tudi Hamurabijev kodeks ali Hamurabijeva stela z zakonikom) iz Mezopotamije (Babilonije) iz 18. stol. pr. n. št. je z 282 členi ena prvih zbirk zakonov.
Poglej Elam in Hamurabijev zakonik
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Elam in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Elam in Iran
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Elam in Klinopis
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Elam in Mezopotamija
Nebukadnezar I.
Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.
Poglej Elam in Nebukadnezar I.
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Elam in Neolitik
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Elam in Parti
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Elam in Perzepolis
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Elam in Perzijci
Perzijsko cesarstvo
Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.
Poglej Elam in Perzijsko cesarstvo
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Elam in Sasanidsko cesarstvo
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Elam in Satrapija
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Elam in Selevkidsko cesarstvo
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Elam in Starorimska civilizacija
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Elam in Sveto pismo
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Elam in Tigris
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Poglej Elam in Ur
3. tisočletje pr. n. št.
3.
Poglej Elam in 3. tisočletje pr. n. št.
Prav tako znan kot Elamit, Elamiti.