Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Einsteinova konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Einsteinova konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Einsteinova konstanta vs. Gravitacijska sklopitvena konstanta

Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa. Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Podobnosti med Einsteinova konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Einsteinova konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta še 6 stvari v skupni (v Unijapedija): Brezrazsežna količina, Fizika, Gravitacijska konstanta, Hitrost svetlobe, Sklopitvena konstanta, Težnost.

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Brezrazsežna količina in Einsteinova konstanta · Brezrazsežna količina in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Einsteinova konstanta in Fizika · Fizika in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Einsteinova konstanta in Gravitacijska konstanta · Gravitacijska konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Einsteinova konstanta in Hitrost svetlobe · Gravitacijska sklopitvena konstanta in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Sklopitvena konstanta

Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.

Einsteinova konstanta in Sklopitvena konstanta · Gravitacijska sklopitvena konstanta in Sklopitvena konstanta · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Einsteinova konstanta in Težnost · Gravitacijska sklopitvena konstanta in Težnost · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Einsteinova konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Einsteinova konstanta 44 odnose, medtem ko je Gravitacijska sklopitvena konstanta 27. Saj imajo skupno 6, indeks Jaccard je 8.45% = 6 / (44 + 27).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Einsteinova konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: