Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Dušik in Seznam kemijskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Dušik in Seznam kemijskih vsebin

Dušik vs. Seznam kemijskih vsebin

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7. Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Dušik in Seznam kemijskih vsebin

Dušik in Seznam kemijskih vsebin še 59 stvari v skupni (v Unijapedija): Alkimija, Alotropija, Aminokislina, Amonijak, Antimon, Antoine Lavoisier, Argon, Arzen, Azo spojina, Beljakovina, Bizmut, Blok periodnega sistema, Bor (element), Celzijeva temperaturna lestvica, Deoksiribonukleinska kislina, Devterij, Diamagnetizem, Dušikova kislina, Elektronegativnost, Flogistonska teorija, Fluor, Fosfor, Galij, Grafit, Helij, Henry Cavendish, Hibridizacija orbital, Hidrazin, Imin, Izotop, ..., Kelvin, Kemična vez, Kemijski element, Kemijski simbol, Kisik, Klor, Kompleksna spojina, Kovalentni polmer, Litij, Natrijev karbonat, Neon, Niobij, Ogljik, Ogljikov dioksid, Oksid, Radikal (kemija), Razpolovni čas, Redoks reakcija, Ribonukleinska kislina, Spojina, Standardni pogoji, Sublimacija, Tališče, Van der Waalsova sila, Voda, Vodikova vez, Vrelišče, Vrstno število, Zlatotopka. Razširi indeks (29 več) »

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Alkimija in Dušik · Alkimija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Alotropija in Dušik · Alotropija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Aminokislina in Dušik · Aminokislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Amonijak in Dušik · Amonijak in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Antimon in Dušik · Antimon in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Antoine Lavoisier in Dušik · Antoine Lavoisier in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Argon in Dušik · Argon in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Arzen in Dušik · Arzen in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Azo spojina

Splošna formula azo spojine. Azo spojine so organske spojine s splošno formulo R-N.

Azo spojina in Dušik · Azo spojina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Beljakovina in Dušik · Beljakovina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Bizmut in Dušik · Bizmut in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Blok periodnega sistema

Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.

Blok periodnega sistema in Dušik · Blok periodnega sistema in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.

Bor (element) in Dušik · Bor (element) in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Celzijeva temperaturna lestvica in Dušik · Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Deoksiribonukleinska kislina in Dušik · Deoksiribonukleinska kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Devterij in Dušik · Devterij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Diamagnetizem in Dušik · Diamagnetizem in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Dušik in Dušikova kislina · Dušikova kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Dušik in Elektronegativnost · Elektronegativnost in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Dušik in Flogistonska teorija · Flogistonska teorija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Dušik in Fluor · Fluor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Dušik in Fosfor · Fosfor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Dušik in Galij · Galij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Dušik in Grafit · Grafit in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Dušik in Helij · Helij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Dušik in Henry Cavendish · Henry Cavendish in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Hibridizacija orbital

Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.

Dušik in Hibridizacija orbital · Hibridizacija orbital in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Dušik in Hidrazin · Hidrazin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Imin

Splošna struktura imina Imin je funkcionalna skupina ali kemijska spojina, ki vsebuje dvojno vez med ogljikom in dušikom. Na dušikov atom je lahko vezan vodik (H) ali katera organska skupina (R).

Dušik in Imin · Imin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Dušik in Izotop · Izotop in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Dušik in Kelvin · Kelvin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Dušik in Kemična vez · Kemična vez in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Dušik in Kemijski element · Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Dušik in Kemijski simbol · Kemijski simbol in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Dušik in Kisik · Kisik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Dušik in Klor · Klor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Dušik in Kompleksna spojina · Kompleksna spojina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kovalentni polmer

Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.

Dušik in Kovalentni polmer · Kovalentni polmer in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Dušik in Litij · Litij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Natrijev karbonat

Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja. Ima alkalen okus in tvori zelo bazične vodne raztopine. V gospodinjstvih se uporablja za pranje in mehčanje vode. Kot živilo ima oznako E 500. Naravni vir natrijevega karbonata so depoziti v natronskih jezerih v vzhodni Afriki, Turčiji in Severni Ameriki in pepel z natrijem bogatih rastlin. Industrijsko se proizvaja iz kuhinjske soli (NaCl) in apnenca (CaCO3) po Solvayevem postopku.

Dušik in Natrijev karbonat · Natrijev karbonat in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Dušik in Neon · Neon in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Niobij

Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.

Dušik in Niobij · Niobij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Dušik in Ogljik · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Dušik in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Dušik in Oksid · Oksid in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Dušik in Radikal (kemija) · Radikal (kemija) in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Dušik in Razpolovni čas · Razpolovni čas in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Dušik in Redoks reakcija · Redoks reakcija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ribonukleinska kislina

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.

Dušik in Ribonukleinska kislina · Ribonukleinska kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Dušik in Spojina · Seznam kemijskih vsebin in Spojina · Poglej več »

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Dušik in Standardni pogoji · Seznam kemijskih vsebin in Standardni pogoji · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Dušik in Sublimacija · Seznam kemijskih vsebin in Sublimacija · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Dušik in Tališče · Seznam kemijskih vsebin in Tališče · Poglej več »

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Dušik in Van der Waalsova sila · Seznam kemijskih vsebin in Van der Waalsova sila · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Dušik in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda · Poglej več »

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Dušik in Vodikova vez · Seznam kemijskih vsebin in Vodikova vez · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Dušik in Vrelišče · Seznam kemijskih vsebin in Vrelišče · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Dušik in Vrstno število · Seznam kemijskih vsebin in Vrstno število · Poglej več »

Zlatotopka

Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.

Dušik in Zlatotopka · Seznam kemijskih vsebin in Zlatotopka · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Dušik in Seznam kemijskih vsebin

Dušik 143 odnose, medtem ko je Seznam kemijskih vsebin 533. Saj imajo skupno 59, indeks Jaccard je 8.73% = 59 / (143 + 533).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Dušik in Seznam kemijskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »