Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Druga svetovna vojna in Tihi ocean

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Druga svetovna vojna in Tihi ocean

Druga svetovna vojna vs. Tihi ocean

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Podobnosti med Druga svetovna vojna in Tihi ocean

Druga svetovna vojna in Tihi ocean še 29 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleuti, Aljaska, Antarktika, Atlantski ocean, Atol, Avstralija, Azija, Filipini, Francija, Gvam, Hongkong, Indijski ocean, Indonezija, Japonska, Jugovzhodna Azija, Kanada, Madagaskar, Malezija, Marshallovi otoki, Midwayski atol, Nova Gvineja, Nova Zelandija, Otok Wake, Palav, Salomonovi otoki, Singapur, Tajvan, Yap, Združene države Amerike.

Aleuti

Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.

Aleuti in Druga svetovna vojna · Aleuti in Tihi ocean · Poglej več »

Aljaska

Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.

Aljaska in Druga svetovna vojna · Aljaska in Tihi ocean · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Antarktika in Druga svetovna vojna · Antarktika in Tihi ocean · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Atlantski ocean in Druga svetovna vojna · Atlantski ocean in Tihi ocean · Poglej več »

Atol

Diagram nastanka atola Satelitski posnetek atola Bikini Animacija nastanka atolnega otoka Atol (beseda izhaja iz malajščine, angleško atol) je koralni otok plitvo obročaste oblike z laguno v sredini.

Atol in Druga svetovna vojna · Atol in Tihi ocean · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Avstralija in Druga svetovna vojna · Avstralija in Tihi ocean · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Azija in Druga svetovna vojna · Azija in Tihi ocean · Poglej več »

Filipini

Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.

Druga svetovna vojna in Filipini · Filipini in Tihi ocean · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Druga svetovna vojna in Francija · Francija in Tihi ocean · Poglej več »

Gvam

Teritorij Gvam, (Guahan), znan tudi kot Zveza Gvam, je otok v Mikroneziji, v zahodnem Tihem oceanu.

Druga svetovna vojna in Gvam · Gvam in Tihi ocean · Poglej več »

Hongkong

Hongkong, uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske.

Druga svetovna vojna in Hongkong · Hongkong in Tihi ocean · Poglej več »

Indijski ocean

right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.

Druga svetovna vojna in Indijski ocean · Indijski ocean in Tihi ocean · Poglej več »

Indonezija

Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.

Druga svetovna vojna in Indonezija · Indonezija in Tihi ocean · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Druga svetovna vojna in Japonska · Japonska in Tihi ocean · Poglej več »

Jugovzhodna Azija

Položaj jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija je podregija Azije, ki leži na stičišču tektonskih plošč, kar se kaže v potresoslovski in ognjeniški aktivnosti.

Druga svetovna vojna in Jugovzhodna Azija · Jugovzhodna Azija in Tihi ocean · Poglej več »

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Druga svetovna vojna in Kanada · Kanada in Tihi ocean · Poglej več »

Madagaskar

Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.

Druga svetovna vojna in Madagaskar · Madagaskar in Tihi ocean · Poglej več »

Malezija

Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji.

Druga svetovna vojna in Malezija · Malezija in Tihi ocean · Poglej več »

Marshallovi otoki

Republika Marshallovi otoki je otoška država v mikronezijski regiji Tihega oceana, severno od Nauruja in Kiribatija, vzhodno od Federativnih držav Mikronezije in južno od ameriškega otoka Wake.

Druga svetovna vojna in Marshallovi otoki · Marshallovi otoki in Tihi ocean · Poglej več »

Midwayski atol

Midwayski atol (ali tudi otok Midway ali samo Midway), je atol s površino 2,4 km², ki leži v severnem Tihem oceanu, blizu severozahodnega konca Havajskega otočja, nekje na tretjini poti med Honolulujem in Tokiom.

Druga svetovna vojna in Midwayski atol · Midwayski atol in Tihi ocean · Poglej več »

Nova Gvineja

Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.

Druga svetovna vojna in Nova Gvineja · Nova Gvineja in Tihi ocean · Poglej več »

Nova Zelandija

Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.

Druga svetovna vojna in Nova Zelandija · Nova Zelandija in Tihi ocean · Poglej več »

Otok Wake

Otok Wake (znan tudi kot Wakeov otok in atol Wake; angleško Wake Island, Wake Atoll) je koralni atol v severnem Tihem oceanu.

Druga svetovna vojna in Otok Wake · Otok Wake in Tihi ocean · Poglej več »

Palav

Republika Palav je otoška država v Tihem oceanu, umeščena kakšnih 500 km vzhodno od Filipinov.

Druga svetovna vojna in Palav · Palav in Tihi ocean · Poglej več »

Salomonovi otoki

Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal. Država je svoje ime dobila po Salomonovem otočju, ki je zbirka melanezijskih otokov, ki vključuje tudi Severno Salomonovo otočje (del Papuanske Nove Gvineje), izključuje pa oddaljene otoke, kot so otoki Santa Cruz ter Rennell in Bellona. Otočje je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Kultura Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega otočja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendaña, ki jih je poimenoval Islas Salomón. Mendaña se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je otočje obiskala leta 1606. Britanija je opredelila območje zanimanja za arhipelag Salomonovega otočja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS Curacoa, južne otoke razglasil za britanski protektorat. Med drugo svetovno vojno so bili v kampanji na Salomonovem otočju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vključno z bitko pri Guadalcanalu. Uradno ime takratne britanske uprave je bilo leta 1975 iz Britanski protektorat Salomonovi otoki spremenjeno v Salomonovi otoki, samouprava pa je bila dosežena naslednje leto. Neodvisnost je bila pridobljena leta 1978, ime pa spremenilo v samo Salomonovi otoki (brez določenega člena). Ob neodvisnosti so Salomonovi otoki postali ustavna monarhija. Kraljica je Elizabeta II., ki jo zastopa generalni guverner.

Druga svetovna vojna in Salomonovi otoki · Salomonovi otoki in Tihi ocean · Poglej več »

Singapur

Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.

Druga svetovna vojna in Singapur · Singapur in Tihi ocean · Poglej več »

Tajvan

Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Druga svetovna vojna in Tajvan · Tajvan in Tihi ocean · Poglej več »

Yap

Zemljevid otoka Yap. Yap (domačini mu pravijo Wa'ab) je otok v Karolinskem otočju, ki spada pod Federativne države Mikronezije.

Druga svetovna vojna in Yap · Tihi ocean in Yap · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Druga svetovna vojna in Združene države Amerike · Tihi ocean in Združene države Amerike · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Druga svetovna vojna in Tihi ocean

Druga svetovna vojna 364 odnose, medtem ko je Tihi ocean 160. Saj imajo skupno 29, indeks Jaccard je 5.53% = 29 / (364 + 160).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Druga svetovna vojna in Tihi ocean. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »