Druga svetovna vojna in Poletne olimpijske igre

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Druga svetovna vojna in Poletne olimpijske igre

Druga svetovna vojna vs. Poletne olimpijske igre

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Polétne olímpijske ígre ali Ígre olimpijáde so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta.

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Afrika in Druga svetovna vojna · Afrika in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Atlantski ocean in Druga svetovna vojna · Atlantski ocean in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Avstralija in Druga svetovna vojna · Avstralija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Avstro-Ogrska in Druga svetovna vojna · Avstro-Ogrska in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Azija in Druga svetovna vojna · Azija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Švedska in Druga svetovna vojna · Švedska in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Belgija in Druga svetovna vojna · Belgija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Berlin in Druga svetovna vojna · Berlin in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Bližnji vzhod

Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.

Bližnji vzhod in Druga svetovna vojna · Bližnji vzhod in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Bolgarija in Druga svetovna vojna · Bolgarija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Brazilija in Druga svetovna vojna · Brazilija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Druga kitajsko-japonska vojna

Druga kitajsko-japonska vojna je potekala od 7.

Druga kitajsko-japonska vojna in Druga svetovna vojna · Druga kitajsko-japonska vojna in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Druga svetovna vojna in Egipt · Egipt in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Druga svetovna vojna in Evropa · Evropa in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Druga svetovna vojna in Finska · Finska in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Druga svetovna vojna in Francija · Francija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Druga svetovna vojna in Grčija · Grčija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Druga svetovna vojna in Irak · Irak in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Druga svetovna vojna in Italija · Italija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Druga svetovna vojna in Izrael · Izrael in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Druga svetovna vojna in Japonska · Japonska in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Južna Afrika

Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.

Druga svetovna vojna in Južna Afrika · Južna Afrika in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Južna Koreja

Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.

Druga svetovna vojna in Južna Koreja · Južna Koreja in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Druga svetovna vojna in Kanada · Kanada in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Druga svetovna vojna in Libanon · Libanon in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Druga svetovna vojna in Moskva · Moskva in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Druga svetovna vojna in Nemško cesarstvo · Nemško cesarstvo in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Druga svetovna vojna in Nizozemska · Nizozemska in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Nova Zelandija

Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.

Druga svetovna vojna in Nova Zelandija · Nova Zelandija in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Druga svetovna vojna in Pariz · Pariz in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Druga svetovna vojna in Prva svetovna vojna · Poletne olimpijske igre in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Severna Koreja

Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.

Druga svetovna vojna in Severna Koreja · Poletne olimpijske igre in Severna Koreja · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Druga svetovna vojna in Slovenija · Poletne olimpijske igre in Slovenija · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Druga svetovna vojna in Sovjetska zveza · Poletne olimpijske igre in Sovjetska zveza · Poglej več »

Tajvan

Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Druga svetovna vojna in Tajvan · Poletne olimpijske igre in Tajvan · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Druga svetovna vojna in Tretji rajh · Poletne olimpijske igre in Tretji rajh · Poglej več »

Varšavski pakt

Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).

Druga svetovna vojna in Varšavski pakt · Poletne olimpijske igre in Varšavski pakt · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Druga svetovna vojna in Združene države Amerike · Poletne olimpijske igre in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Druga svetovna vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poletne olimpijske igre in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »