Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Druga svetovna vojna in Komunizem
Druga svetovna vojna in Komunizem še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Črno morje, Boljševiki, Dekolonizacija, Fašizem, Hladna vojna, Ideologija, Iran, Japonska, Josif Stalin, Južna Koreja, Komunistična partija Kitajske, Kuomintang, NATO, Nemščina, Poljska, Prva svetovna vojna, Severna Koreja, Sovjetska zveza, Zahodna Evropa, Združene države Amerike.
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Druga svetovna vojna in Črno morje · Komunizem in Črno morje ·
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Boljševiki in Druga svetovna vojna · Boljševiki in Komunizem ·
Dekolonizacija
Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji.Dekolonizacija je odprava kolonializma, pri kateri domač narod vzpostavi in vzdržuje neodvisnost lastnih ozemelj od prvotnega kolonialista.
Dekolonizacija in Druga svetovna vojna · Dekolonizacija in Komunizem ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Druga svetovna vojna in Fašizem · Fašizem in Komunizem ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Druga svetovna vojna in Hladna vojna · Hladna vojna in Komunizem ·
Ideologija
Ideologija (gr.
Druga svetovna vojna in Ideologija · Ideologija in Komunizem ·
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Druga svetovna vojna in Iran · Iran in Komunizem ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Druga svetovna vojna in Japonska · Japonska in Komunizem ·
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Druga svetovna vojna in Josif Stalin · Josif Stalin in Komunizem ·
Južna Koreja
Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.
Druga svetovna vojna in Južna Koreja · Južna Koreja in Komunizem ·
Komunistična partija Kitajske
Komunistična partija Kitajske (Čungguo Gongčandang, 中国共产党) je stranka, ki vodi Ljudsko republiko Kitajsko od njene ustanovitve leta 1949.
Druga svetovna vojna in Komunistična partija Kitajske · Komunistična partija Kitajske in Komunizem ·
Kuomintang
Kuomintang (tudi Kuo-Min-Tang; slovensko »Ljudska narodna stranka«) je bila ustanovljena leta 1911 in je postala središče kitajske revolucije v prvi polovici 20.
Druga svetovna vojna in Kuomintang · Komunizem in Kuomintang ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Druga svetovna vojna in NATO · Komunizem in NATO ·
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Druga svetovna vojna in Nemščina · Komunizem in Nemščina ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Druga svetovna vojna in Poljska · Komunizem in Poljska ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Druga svetovna vojna in Prva svetovna vojna · Komunizem in Prva svetovna vojna ·
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Druga svetovna vojna in Severna Koreja · Komunizem in Severna Koreja ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Druga svetovna vojna in Sovjetska zveza · Komunizem in Sovjetska zveza ·
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Druga svetovna vojna in Zahodna Evropa · Komunizem in Zahodna Evropa ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Druga svetovna vojna in Združene države Amerike · Komunizem in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Druga svetovna vojna in Komunizem imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Druga svetovna vojna in Komunizem
Primerjava med Druga svetovna vojna in Komunizem
Druga svetovna vojna 364 odnose, medtem ko je Komunizem 189. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 3.62% = 20 / (364 + 189).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Druga svetovna vojna in Komunizem. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
