Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin

Dirichletova funkcija eta vs. Seznam matematičnih vsebin

language. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin

Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin še 33 stvari v skupni (v Unijapedija): Analitična teorija števil, Bernoullijevo število, Celo število, Dirichletova funkcija lambda, Divergentna vrsta, Funkcija gama, Funkcijska enačba, Godfrey Harold Hardy, Grandijeva vrsta, Harmonična vrsta, Integral, Iracionalno število, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Matematična singularnost, Matematični dokaz, Matematika, Meromorfna funkcija, Neskončnost, Ničla funkcije, Odvod, Pol (kompleksna analiza), Polinomi Čebišova, Poltrak, Praštevilo, Realno število, Riemannova domneva, Riemannova funkcija zeta, Specialna funkcija, ..., Teorija števil, Točka, 1 − 2 + 3 − 4 + ···. Razširi indeks (3 več) »

Analitična teorija števil

teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.

Analitična teorija števil in Dirichletova funkcija eta · Analitična teorija števil in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Bernoullijevo število

Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.

Bernoullijevo število in Dirichletova funkcija eta · Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Celo število in Dirichletova funkcija eta · Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Dirichletova funkcija lambda

Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.

Dirichletova funkcija eta in Dirichletova funkcija lambda · Dirichletova funkcija lambda in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Divergentna vrsta

Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.

Dirichletova funkcija eta in Divergentna vrsta · Divergentna vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Dirichletova funkcija eta in Funkcija gama · Funkcija gama in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Funkcijska enačba

Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.

Dirichletova funkcija eta in Funkcijska enačba · Funkcijska enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Godfrey Harold Hardy

Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Dirichletova funkcija eta in Godfrey Harold Hardy · Godfrey Harold Hardy in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Grandijeva vrsta

Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.

Dirichletova funkcija eta in Grandijeva vrsta · Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Dirichletova funkcija eta in Harmonična vrsta · Harmonična vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Dirichletova funkcija eta in Integral · Integral in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Dirichletova funkcija eta in Iracionalno število · Iracionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Dirichletova funkcija eta in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Dirichletova funkcija eta in Kompleksna ravnina · Kompleksna ravnina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Dirichletova funkcija eta in Kompleksno število · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična singularnost

Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.

Dirichletova funkcija eta in Matematična singularnost · Matematična singularnost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematični dokaz

language.

Dirichletova funkcija eta in Matematični dokaz · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Dirichletova funkcija eta in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Meromorfna funkcija

Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.

Dirichletova funkcija eta in Meromorfna funkcija · Meromorfna funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Dirichletova funkcija eta in Neskončnost · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ničla funkcije

Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.

Dirichletova funkcija eta in Ničla funkcije · Ničla funkcije in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Dirichletova funkcija eta in Odvod · Odvod in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pol (kompleksna analiza)

V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).

Dirichletova funkcija eta in Pol (kompleksna analiza) · Pol (kompleksna analiza) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Polinomi Čebišova

Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.

Dirichletova funkcija eta in Polinomi Čebišova · Polinomi Čebišova in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Poltrak

krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.

Dirichletova funkcija eta in Poltrak · Poltrak in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Dirichletova funkcija eta in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Dirichletova funkcija eta in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Dirichletova funkcija eta in Riemannova domneva · Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Dirichletova funkcija eta in Riemannova funkcija zeta · Riemannova funkcija zeta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Specialna funkcija

Speciálna fúnkcija je v matematiki posebna funkcija z bolj ali manj ustaljenim imenom in zapisom zaradi svoje pomembnosti v matematični analizi, funkcionalni analizi, fiziki ali na drugih področjih.

Dirichletova funkcija eta in Specialna funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Specialna funkcija · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Dirichletova funkcija eta in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Dirichletova funkcija eta in Točka · Seznam matematičnih vsebin in Točka · Poglej več »

1 − 2 + 3 − 4 + ···

delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Dirichletova funkcija eta · 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin

Dirichletova funkcija eta 34 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 33, indeks Jaccard je 1.48% = 33 / (34 + 2202).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: