Dinastija Džov in Čengdu

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Dinastija Džov in Čengdu

Dinastija Džov vs. Čengdu

Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr. Čengdu (pinjin: Chengdu; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), alternativno latinizirano kot Čengtu, je podprovinčno mesto, ki služi kot glavno mesto kitajske province Sečuan.

Šjan

Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.

Šjan in Dinastija Džov · Šjan in Čengdu · Poglej več »

Daoizem

''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).

Daoizem in Dinastija Džov · Daoizem in Čengdu · Poglej več »

Dinastija Šang

Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov. Klasična poročila o Šangu izhajajo iz besedil, kot so Knjiga dokumentov, Bambusni letopisi in Zapisi velikega zgodovinarja. Sodobna stroka datira dinastijo Šang med 16. in 11. stoletje pr. n. št., pri čemer je končni datum bolj zanesljiv kot začetni. Bronasta skleda za vodo z vzorcem zvijajočega se zmaja; pozna dinastija Šang okoli 14. - sredina 11. stoletja pr. n. št. Dinastija Šang je najzgodnejša dinastija tradicionalne kitajske zgodovine, trdno podprta z arheološkimi dokazi. Izkopavanja v ruševinah Jina blizu današnjega Anjanga, ki je bil opredeljen kot zadnja prestolnica Šanga, so odkrila enajst večjih kraljevih grobnic ter temelje palač in obrednih krajev, kjer so odkrili orožje in ostanke tako živalskih kot človeških žrtvovanj. Najdenih je bilo več deset tisoč predmetov iz brona, žada, kamna, kosti in keramike. Na najdišču Anjang so odkrili najzgodnejše znane kitajske zapise, namenjene večinoma vedeževanju, zapisane na kosteh, oklepih želv, volovskih lopaticah ali drugih kosteh. V prvih znanstvenih izkopavanjih v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja so odkrili več kot 20.000 predmetov, od takrat pa še več kot štirikrat več. Napisi nudijo kritičen vpogled v številne teme od politike, gospodarstva in verskih praks do umetnosti in medicine te zgodnje stopnje kitajske civilizacije.

Dinastija Šang in Dinastija Džov · Dinastija Šang in Čengdu · Poglej več »

Jangce

Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja. Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno porečje obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna delta Jangce ustvari kar 20 % kitajskega BDP. Jez treh sotesk na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi. Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki. Jangce teče skozi široko paleto ekosistemov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: kitajski aligator (Alligator sinensis), jangcejska pliskavka brez plavuti (Neophocaena asiaeorientalis), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega delfina (bajdži – Lipotes vexillifer) in kitajske mečarice (Psephurus gladius), pa tudi Dabryjev jeseter ali Jangcejev jeseter (Acipenser dabryanus), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko, kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem Junanu, je del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junan, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Dinastija Džov in Jangce · Jangce in Čengdu · Poglej več »