Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Amonijak, Amper, Brezrazsežna količina, Celzijeva temperaturna lestvica, Dielektrik, Dielektrik z izgubami, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Fazna hitrost, Glicerol, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Guma, Hitrost svetlobe, Indukcijska konstanta, Influenčna konstanta, Izmenični električni tok, Izotropija, Jakost električnega polja, Keramika, Led, Les, Lomni količnik, Magnetna permeabilnost, Metanol, Meter, Optika, Petrolej, Porcelan, Realno število, Sekunda, Skalar, Snov, Snovna konstanta, Steklo, Tenzor, Vakuum, Voda, Volt, Zrak.
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Novo!!: Dielektričnost in Amonijak · Poglej več »
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Novo!!: Dielektričnost in Amper · Poglej več »
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Dielektričnost in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: Dielektričnost in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.
Novo!!: Dielektričnost in Dielektrik · Poglej več »
Dielektrik z izgubami
Dieléktrik z izgúbami imenujemo dielektrik, katerega električna prevodnost ni neskončno majhna.
Novo!!: Dielektričnost in Dielektrik z izgubami · Poglej več »
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Novo!!: Dielektričnost in Električno polje · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Dielektričnost in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Novo!!: Dielektričnost in Fazna hitrost · Poglej več »
Glicerol
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.
Novo!!: Dielektričnost in Glicerol · Poglej več »
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Novo!!: Dielektričnost in Gostota električnega polja · Poglej več »
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Novo!!: Dielektričnost in Gostota električnega toka · Poglej več »
Guma
Zbiranje lateksa iz ranjenega debla kavčukovca Guma je elastični ogljikovodikov polimer, ki ga pridobivamo iz mlečne emulzije (znane kot lateks) iz mnogih rastlin, lahko pa jo pridobimo tudi sintetično.
Novo!!: Dielektričnost in Guma · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Dielektričnost in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Novo!!: Dielektričnost in Indukcijska konstanta · Poglej več »
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Novo!!: Dielektričnost in Influenčna konstanta · Poglej več »
Izmenični električni tok
Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.
Novo!!: Dielektričnost in Izmenični električni tok · Poglej več »
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Novo!!: Dielektričnost in Izotropija · Poglej več »
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Novo!!: Dielektričnost in Jakost električnega polja · Poglej več »
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Novo!!: Dielektričnost in Keramika · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Dielektričnost in Led · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Dielektričnost in Les · Poglej več »
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Novo!!: Dielektričnost in Lomni količnik · Poglej več »
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Novo!!: Dielektričnost in Magnetna permeabilnost · Poglej več »
Metanol
Brez opisa.
Novo!!: Dielektričnost in Metanol · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Dielektričnost in Meter · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Dielektričnost in Optika · Poglej več »
Petrolej
Petrolej je destilacijski produkt nafte, ki vre pri 180-300oC.
Novo!!: Dielektričnost in Petrolej · Poglej več »
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Novo!!: Dielektričnost in Porcelan · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Dielektričnost in Realno število · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Dielektričnost in Sekunda · Poglej več »
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Novo!!: Dielektričnost in Skalar · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Dielektričnost in Snov · Poglej več »
Snovna konstanta
Snóvna konstánta je fizikalna količina, ki podaja značilnost dane snovi v danih okoliščinah.
Novo!!: Dielektričnost in Snovna konstanta · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Dielektričnost in Steklo · Poglej več »
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Novo!!: Dielektričnost in Tenzor · Poglej več »
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Novo!!: Dielektričnost in Vakuum · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Dielektričnost in Voda · Poglej več »
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Novo!!: Dielektričnost in Volt · Poglej več »
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Novo!!: Dielektričnost in Zrak · Poglej več »
