Podobnosti med Delčnovalovna dualnost in Uvod v kvantno mehaniko
Delčnovalovna dualnost in Uvod v kvantno mehaniko še 48 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Atom, Atomsko jedro, Augustin-Jean Fresnel, Clinton Joseph Davisson, Električni tok, Elektromagnetno polje, Elektron, Elektronski mikroskop, Energija, Fotoelektrični pojav, Foton, Frekvenca, George Paget Thomson, Gibalna količina, Hitrost svetlobe, Infrardeče valovanje, Interferenca, James Clerk Maxwell, Københavnska interpretacija, Kinetična energija, Kvant, Kvantna teorija polja, Laser, Lega, Lom svetlobe, Max Planck, Maxwellove enačbe, Meritev, Načelo komplementarnosti, ..., Niels Henrik David Bohr, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovni delec, Otto Stern, Paradoks, Philipp Eduard Anton von Lenard, Planckova konstanta, Polarizacija valovanja, Schrödingerjeva enačba, Spekter, Stefan-Boltzmannov zakon, Težnost, Thomas Young (fizik), Uklon, Ultravijolično valovanje, Valovanje, Valovna funkcija, Werner Karl Heisenberg. Razširi indeks (18 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Delčnovalovna dualnost · Albert Einstein in Uvod v kvantno mehaniko ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Delčnovalovna dualnost · Atom in Uvod v kvantno mehaniko ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Delčnovalovna dualnost · Atomsko jedro in Uvod v kvantno mehaniko ·
Augustin-Jean Fresnel
Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.
Augustin-Jean Fresnel in Delčnovalovna dualnost · Augustin-Jean Fresnel in Uvod v kvantno mehaniko ·
Clinton Joseph Davisson
Clinton Joseph Davisson, ameriški fizik, * 22. oktober 1881, Bloomington, Illinois, ZDA, † 1. februar 1958, Shawangunk Ridge, New York, ZDA.
Clinton Joseph Davisson in Delčnovalovna dualnost · Clinton Joseph Davisson in Uvod v kvantno mehaniko ·
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Delčnovalovna dualnost in Električni tok · Električni tok in Uvod v kvantno mehaniko ·
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Delčnovalovna dualnost in Elektromagnetno polje · Elektromagnetno polje in Uvod v kvantno mehaniko ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Delčnovalovna dualnost in Elektron · Elektron in Uvod v kvantno mehaniko ·
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Delčnovalovna dualnost in Elektronski mikroskop · Elektronski mikroskop in Uvod v kvantno mehaniko ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Delčnovalovna dualnost in Energija · Energija in Uvod v kvantno mehaniko ·
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Delčnovalovna dualnost in Fotoelektrični pojav · Fotoelektrični pojav in Uvod v kvantno mehaniko ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Delčnovalovna dualnost in Foton · Foton in Uvod v kvantno mehaniko ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Delčnovalovna dualnost in Frekvenca · Frekvenca in Uvod v kvantno mehaniko ·
George Paget Thomson
Sir George Paget Thomson, FRS, angleški fizik, * 3. maj 1892, Cambridge, † 10. september 1975.
Delčnovalovna dualnost in George Paget Thomson · George Paget Thomson in Uvod v kvantno mehaniko ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Delčnovalovna dualnost in Gibalna količina · Gibalna količina in Uvod v kvantno mehaniko ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Delčnovalovna dualnost in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Uvod v kvantno mehaniko ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Delčnovalovna dualnost in Infrardeče valovanje · Infrardeče valovanje in Uvod v kvantno mehaniko ·
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Delčnovalovna dualnost in Interferenca · Interferenca in Uvod v kvantno mehaniko ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Delčnovalovna dualnost in James Clerk Maxwell · James Clerk Maxwell in Uvod v kvantno mehaniko ·
Københavnska interpretacija
Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.
Delčnovalovna dualnost in Københavnska interpretacija · Københavnska interpretacija in Uvod v kvantno mehaniko ·
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Delčnovalovna dualnost in Kinetična energija · Kinetična energija in Uvod v kvantno mehaniko ·
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Delčnovalovna dualnost in Kvant · Kvant in Uvod v kvantno mehaniko ·
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Delčnovalovna dualnost in Kvantna teorija polja · Kvantna teorija polja in Uvod v kvantno mehaniko ·
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Delčnovalovna dualnost in Laser · Laser in Uvod v kvantno mehaniko ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Delčnovalovna dualnost in Lega · Lega in Uvod v kvantno mehaniko ·
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Delčnovalovna dualnost in Lom svetlobe · Lom svetlobe in Uvod v kvantno mehaniko ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Delčnovalovna dualnost in Max Planck · Max Planck in Uvod v kvantno mehaniko ·
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Delčnovalovna dualnost in Maxwellove enačbe · Maxwellove enačbe in Uvod v kvantno mehaniko ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Delčnovalovna dualnost in Meritev · Meritev in Uvod v kvantno mehaniko ·
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Delčnovalovna dualnost in Načelo komplementarnosti · Načelo komplementarnosti in Uvod v kvantno mehaniko ·
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Delčnovalovna dualnost in Niels Henrik David Bohr · Niels Henrik David Bohr in Uvod v kvantno mehaniko ·
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Delčnovalovna dualnost in Nobelova nagrada za fiziko · Nobelova nagrada za fiziko in Uvod v kvantno mehaniko ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Delčnovalovna dualnost in Osnovni delec · Osnovni delec in Uvod v kvantno mehaniko ·
Otto Stern
Otto Stern, nemško-ameriški fizik, * 17. februar 1888, Sohrau, Prusko kraljestvo (sedaj Żory, Poljska), † 17. avgust 1969, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Delčnovalovna dualnost in Otto Stern · Otto Stern in Uvod v kvantno mehaniko ·
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
Delčnovalovna dualnost in Paradoks · Paradoks in Uvod v kvantno mehaniko ·
Philipp Eduard Anton von Lenard
Philipp Eduard Anton von Lenard, madžarsko-avstrijsko-nemški fizik, * 7. junij 1862, Bratislava, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Slovaška), † 20. maj 1947, Messelhausen, Nemčija.
Delčnovalovna dualnost in Philipp Eduard Anton von Lenard · Philipp Eduard Anton von Lenard in Uvod v kvantno mehaniko ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Delčnovalovna dualnost in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Uvod v kvantno mehaniko ·
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Delčnovalovna dualnost in Polarizacija valovanja · Polarizacija valovanja in Uvod v kvantno mehaniko ·
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Delčnovalovna dualnost in Schrödingerjeva enačba · Schrödingerjeva enačba in Uvod v kvantno mehaniko ·
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Delčnovalovna dualnost in Spekter · Spekter in Uvod v kvantno mehaniko ·
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Delčnovalovna dualnost in Stefan-Boltzmannov zakon · Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Delčnovalovna dualnost in Težnost · Težnost in Uvod v kvantno mehaniko ·
Thomas Young (fizik)
Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.
Delčnovalovna dualnost in Thomas Young (fizik) · Thomas Young (fizik) in Uvod v kvantno mehaniko ·
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Delčnovalovna dualnost in Uklon · Uklon in Uvod v kvantno mehaniko ·
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Delčnovalovna dualnost in Ultravijolično valovanje · Ultravijolično valovanje in Uvod v kvantno mehaniko ·
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Delčnovalovna dualnost in Valovanje · Uvod v kvantno mehaniko in Valovanje ·
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Delčnovalovna dualnost in Valovna funkcija · Uvod v kvantno mehaniko in Valovna funkcija ·
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Delčnovalovna dualnost in Werner Karl Heisenberg · Uvod v kvantno mehaniko in Werner Karl Heisenberg ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Delčnovalovna dualnost in Uvod v kvantno mehaniko imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Delčnovalovna dualnost in Uvod v kvantno mehaniko
Primerjava med Delčnovalovna dualnost in Uvod v kvantno mehaniko
Delčnovalovna dualnost 136 odnose, medtem ko je Uvod v kvantno mehaniko 131. Saj imajo skupno 48, indeks Jaccard je 17.98% = 48 / (136 + 131).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Delčnovalovna dualnost in Uvod v kvantno mehaniko. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: