Hitreje kot brskalnik!
136 odnosi: Aarhuška stolnica, Aarhus, Afrika, Albrecht von Wallenstein, Angli, Šrilanka, Švedska, Øresund, Øresundski most, Baltsko morje, Bazalt, Børsen, Brezposelnost, Bronasta doba, Danščina, Danci, Danevirke, Danska kraljeva garda, Danski prelivi, Den Gamle By, Druga svetovna vojna, Ekoregija, Enciklopedija Britannica, Estonija, Evropa, Evropska unija, Evropski dihur, Ferščina, Ferski otoki, Francija, Friderik III. Danski, Friderikova cerkev, Funen, Gana, Grenlandščina, Grenlandija, Gudenå, Gundestrupski kotel, Gustav II. Adolf, Gustav Vasa, Hamburg, Hans Christian Andersen, Hansa, Helsingør, Indija, Islandija, Italija, Jelling, Jordan (zgodovinar), Jutlandija, ..., Karel X. Gustav Švedski, Karibi, Katolištvo, København, Kelti, Kent, Kielski sporazum, Kjotski protokol, Kmetijstvo, Knut Veliki, Krčenje gozdov, Kristijan IV. Danski, Laba, Lur, Mala morska deklica (kip), Malmö, Margareta I. Danska, Margareta II. Danska, Møllehøj, Mednarodna komisija za kitolov, Mednarodni denarni sklad, Melioracija, Metropolitansko območje, Mette Frederiksen, Most Great Belt, Muzej vikinških ladij (Roskilde), Napoleonske vojne, Navadna smreka, Navadni jelen, Nemčija, Nemščina, Nizozemska vzhodnoindijska družba, Norkap, Normandija, Odense, Orka, Oslo, Otok, Palača Amalienborg, Palača Kristijansborg, Parlamentarni sistem, Plavutonožci, Plebiscit, Poljska, Portugalska, Pragozd, Pravi ježi, Pravi zajec, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Resava, Ribe, Ribe, Danska, Ribolov, Rimska provinca, Roskilde, Roskildska palača, Roskildska stolnica, Runski kamni iz Jellinga, Saltacija (geologija), Samouprava, Sasi, Severno morje, Sinji kit, Skagen, Skandinavija, Skandinavske države, Sled, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Srna, Stockholm, Stolnica Ribe, Sveto rimsko cesarstvo, Tabor (utrdba), Tridesetletna vojna, Trske, Trundholmska sončna kočija, Tundra, Ustavna monarhija, Velika severna vojna, Viborg, Vikinška krožna utrdba, Vikingi, Zelandija. Razširi indeks (86 več) »
Aarhuška stolnica
Aarhuška stolnica (Århus Domkirke) je stolnica v Aarhusu na Danskem.
Novo!!: Danska in Aarhuška stolnica · Poglej več »
Aarhus
Aarhus (uradno črkovano Århus od leta 1948 do 1. januarja 2011) je drugo največje mesto na Danskem in sedež občine Aarhus.
Novo!!: Danska in Aarhus · Poglej več »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Danska in Afrika · Poglej več »
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Novo!!: Danska in Albrecht von Wallenstein · Poglej več »
Angli
Ángli so bili eno glavnih starogermanskih plemen, ki se je po padcu Zahodnorimskega imperija naselilo v Britaniji.
Novo!!: Danska in Angli · Poglej več »
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Novo!!: Danska in Šrilanka · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Danska in Švedska · Poglej več »
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov. Na najožji točki med Helsingørjem na Danskem in Helsingborgom na Švedskem je širok 4 kilometre. Øresund je skupaj s prelivoma Veliki Belt (Storebælt) in Mali Belt (Lillebælt) in Kielskim prekopom ena od štirih plovnih poti, ki povezujejo Baltsko morje z Atlantskim oceanom preko Kattegata, Skagerraka in Severnega morja; zaradi tega je ena najbolj obremenjenih vodnih poti na svetu. 1. julija 2000 sta danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav predala v promet Øresundski most, ki povezuje København in Malmö, dvonacionalno metropolitansko območje s skoraj 4 milijoni prebivalcev. Øresund je geološko mlada ožina, ki je nastala pred 8500–8000 leti kot posledica dviga morske gladine. Prej je bilo jezero Ancylus, sladkovodno telo v Baltskem bazenu, povezano z morjem izključno prek Velikega Belta. Vdor slane vode preko Øresunda je zaznamoval začetek modernega Baltskega morja kot telesa slane vode.
Novo!!: Danska in Øresund · Poglej več »
Øresundski most
Øresundski most (skupno uradno ime Øresundsbron) je kombinacija viadukta in predora ter železniške in cestne povezave, ki prečka ožino Øresund med Dansko in Švedsko, v skupni dolžini 16,4 km.
Novo!!: Danska in Øresundski most · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Danska in Baltsko morje · Poglej več »
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Novo!!: Danska in Bazalt · Poglej več »
Børsen
Børsen (dansko za 'borza'), znana tudi kot Børsbygningen (Stavba borze), je borza iz 17.
Novo!!: Danska in Børsen · Poglej več »
Brezposelnost
Sloveniji v letih 1994-2007.
Novo!!: Danska in Brezposelnost · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Danska in Bronasta doba · Poglej več »
Danščina
Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.
Novo!!: Danska in Danščina · Poglej več »
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Novo!!: Danska in Danci · Poglej več »
Danevirke
Danevirke (sodobno dansko črkovanje Dannevirke; v stari norveščini Danavirki, v nemščini Danewerk, dobesedno pomeni »zemeljsko delo Dancev«) je sistem danskih utrdb v Schleswig-Holsteinu v Nemčiji.
Novo!!: Danska in Danevirke · Poglej več »
Danska kraljeva garda
Danska kraljeva garda (dansko: Den Kongelinge Livgarde angleško: The Royal Life Guard) je pehotni polk danske kraljeve vojske, katerega naloga glavna naloga je varovanje danske kraljeve družine ter izvajanje slovesnostnih dolžnosti ob različnih obletnicah in državnih obiskih.
Novo!!: Danska in Danska kraljeva garda · Poglej več »
Danski prelivi
Danski prelivi so prelivi, ki povezujejo Baltsko morje s Severnim morjem skozi Kattegat in Skagerrak.
Novo!!: Danska in Danski prelivi · Poglej več »
Den Gamle By
Den Gamle By ali Staro mesto v prevodu je mestni muzej na prostem v botaničnem vrtu Aarhus v središču Aarhusa na Danskem.
Novo!!: Danska in Den Gamle By · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Danska in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Novo!!: Danska in Ekoregija · Poglej več »
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Novo!!: Danska in Enciklopedija Britannica · Poglej več »
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Novo!!: Danska in Estonija · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Danska in Evropa · Poglej več »
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Novo!!: Danska in Evropska unija · Poglej več »
Evropski dihur
Evropski dihur (znanstveno ime Mustela putorius) zraste v dolžino približno 40 cm, njegov rep pa meri do 17 cm.
Novo!!: Danska in Evropski dihur · Poglej več »
Ferščina
Fêrščina je zahodni nordijski oziroma zahodnoskandinavski jezik s približno 48.000 govorci na Ferskih otokih in okrog 25.000 na Danskem, se pravi skupno približno 80.000.
Novo!!: Danska in Ferščina · Poglej več »
Ferski otoki
Ferski otoki so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu, Islandijo na severozahodu in Norveško na vzhodu.
Novo!!: Danska in Ferski otoki · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Danska in Francija · Poglej več »
Friderik III. Danski
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609, Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Novo!!: Danska in Friderik III. Danski · Poglej več »
Friderikova cerkev
Friderikova cerkev (Frederiks Kirke), popularno znana kot Marmorna cerkev (Marmorkirken) zaradi svoje rokokojske arhitekture, je evangeličansko-luteranska cerkev v Københavnu na Danskem.
Novo!!: Danska in Friderikova cerkev · Poglej več »
Funen
Funen (dansko Fyn) je otok v regiji Južna Danska (Syddanmark) na Danskem.
Novo!!: Danska in Funen · Poglej več »
Gana
Republika Gana je obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkina Faso, na vzhodu na Togo, na jugu na Gvinejski zaliv, ter na zahodu na Slonokoščeno obalo.
Novo!!: Danska in Gana · Poglej več »
Grenlandščina
Grenlandščina ali kalaallisut je eskimsko-aleutski jezik, ki ga govori okoli 50.000 ljudi na Grenlandiji ter okoli 13.000 izseljencev na Danskem.
Novo!!: Danska in Grenlandščina · Poglej več »
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Novo!!: Danska in Grenlandija · Poglej več »
Gudenå
Gudenå ali Gudenåen je najdaljša reka na Danskem in teče skozi osrednje dele Jutlandskega polotoka.
Novo!!: Danska in Gudenå · Poglej več »
Gundestrupski kotel
Gundestrupski kotel je bogato okrašena srebrna posoda, datirana med 200 pr.
Novo!!: Danska in Gundestrupski kotel · Poglej več »
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Novo!!: Danska in Gustav II. Adolf · Poglej več »
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Novo!!: Danska in Gustav Vasa · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Danska in Hamburg · Poglej več »
Hans Christian Andersen
Portret znanega pravljičarja Hans Christian Andersen, danski pisatelj in pesnik, * 2. april 1805, Odense, † 4. avgust 1875, København.
Novo!!: Danska in Hans Christian Andersen · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Danska in Hansa · Poglej več »
Helsingør
Helsingør je mesto in občina na Danskem.
Novo!!: Danska in Helsingør · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Danska in Indija · Poglej več »
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Novo!!: Danska in Islandija · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Danska in Italija · Poglej več »
Jelling
Jelling je mesto v osrednji Jutlandiji na Danskem s 3658 prebivalci (1. januar 2022), v župniji Jelling, približno 10 km severozahodno od Vejleja.
Novo!!: Danska in Jelling · Poglej več »
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Novo!!: Danska in Jordan (zgodovinar) · Poglej več »
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Novo!!: Danska in Jutlandija · Poglej več »
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Novo!!: Danska in Karel X. Gustav Švedski · Poglej več »
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Novo!!: Danska in Karibi · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Danska in Katolištvo · Poglej več »
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Novo!!: Danska in København · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Danska in Kelti · Poglej več »
Kent
Lega grofije v Angliji Polje s cvetovi maka na območju gričevja Downs Gozd Hoad ob cesti Etchden Kent je grofija v jugovzhodni Angliji in ena od grofij, ki obkrožajo London.
Novo!!: Danska in Kent · Poglej več »
Kielski sporazum
Kielski mirovni sporazum ali Kielski mir (švedsko in norveško Kielfreden orfreden i Kiel, angleško Treaty of Kiel) je bil sporazum, sklenjen 14.
Novo!!: Danska in Kielski sporazum · Poglej več »
Kjotski protokol
Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
Novo!!: Danska in Kjotski protokol · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Danska in Kmetijstvo · Poglej več »
Knut Veliki
Knut Veliki (staronordijsko Knútr inn ríki, okoli 994/995–. Retrieved 21 January 2016.12. november 1035) je bil kralj Anglije (1014–1035), Danske (1016–1035), Norveške (1028–1035) in guverner Schleswiga in Pomeranije.
Novo!!: Danska in Knut Veliki · Poglej več »
Krčenje gozdov
Mehiki. Krčenje gozdov v Gran Chaco, Paragvaj Krčenje gozdov v Evropi. Krčenje gozdov v Franciji. Krčenje gozdov v Boliviji. Krčenje gozdov ali deforestacija je odstranitev gozda, za namene pridobivanja novih kmetijskih površin ali gradnjo stanovanjskih in prometnih površin.
Novo!!: Danska in Krčenje gozdov · Poglej več »
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Novo!!: Danska in Kristijan IV. Danski · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Danska in Laba · Poglej več »
Lur
Lur, tudi lure ali lurr, je dolg naravni pihajoči rog brez lukenj za prste, na katerega se igra z medeninastim nastavkom.
Novo!!: Danska in Lur · Poglej več »
Mala morska deklica (kip)
Mala morska deklica (Den lille Havfrue) je bronasti kip Edvarda Eriksena, ki prikazuje morsko deklico, ki postaja človek.
Novo!!: Danska in Mala morska deklica (kip) · Poglej več »
Malmö
Malmö (IPA) je tretje največje mesto na Švedskem.
Novo!!: Danska in Malmö · Poglej več »
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Novo!!: Danska in Margareta I. Danska · Poglej več »
Margareta II. Danska
Margareta II.
Novo!!: Danska in Margareta II. Danska · Poglej več »
Møllehøj
Møllehøj je najvišja naravna točkaFor comparison, the tallest man-made structure in Denmark is the Tommerup Transmitter, which stands 321m or 1045ft high.
Novo!!: Danska in Møllehøj · Poglej več »
Mednarodna komisija za kitolov
Mednarodna komisija za kitolov (IWC) je mednarodna organizacija s sedežem v Impingtonu blizu Cambridgea v Združenem kraljestvu, ustanovljena po določilih Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova (ICRW) leta 1946, da »zagotavlja primerno ohranjanje inventarja kitov in omogoča urejen razvoj kitolovne industrije«.
Novo!!: Danska in Mednarodna komisija za kitolov · Poglej več »
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Novo!!: Danska in Mednarodni denarni sklad · Poglej več »
Melioracija
Melioracija je pojem, ki označuje fizično poseganje v naravno okolje z namenom uravnavanja in nadziranja mokrote tal.
Novo!!: Danska in Melioracija · Poglej več »
Metropolitansko območje
Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.
Novo!!: Danska in Metropolitansko območje · Poglej več »
Mette Frederiksen
Mette Frederiksen, danska političarka in predsednica vlade, * 19. november 1977, Aalborg.
Novo!!: Danska in Mette Frederiksen · Poglej več »
Most Great Belt
Great Belt Fixed Link (dansko: Storebæltsforbindelsen) je povezava med danskimi otoki Zealand in Funen.
Novo!!: Danska in Most Great Belt · Poglej več »
Muzej vikinških ladij (Roskilde)
Muzej vikinških ladij (Vikingeskibsmuseet) v mestu Roskilde je danski nacionalni muzej za ladje iz prazgodovinskega in srednjeveškega obdobja.
Novo!!: Danska in Muzej vikinških ladij (Roskilde) · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Danska in Napoleonske vojne · Poglej več »
Navadna smreka
Navadna smreka ali evropska smreka (Picea abies) je vrsta smreke, ki izvira iz severne, srednje in vzhodne Evrope.
Novo!!: Danska in Navadna smreka · Poglej več »
Navadni jelen
Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.
Novo!!: Danska in Navadni jelen · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Danska in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Danska in Nemščina · Poglej več »
Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska vzhodnoindijska družba (Verenigde Oostindische Compagnie - VOC) je bila trgovska delniška družba, ki je z lastno vojsko v imenu Republike Nizozemske uveljavljala trgovske, vojaške in politične interese v Aziji in južni in vzhodni Afriki.
Novo!!: Danska in Nizozemska vzhodnoindijska družba · Poglej več »
Norkap
Polnočno sonce na Nordkapu Spredaj Nordkap, zadaj Knivskjellodden Norkap (Nordkapp; severnosamijsko Davvenjárga) je rt na otoku Magerøya v občini Nordkapp na severu Norveške.
Novo!!: Danska in Norkap · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Danska in Normandija · Poglej več »
Odense
Odense je tretje največje mesto na Danskem (za Københavnom in Aarhusom) in največje mesto na otoku Funen.
Novo!!: Danska in Odense · Poglej več »
Orka
Orka ali kit ubijalec (znanstveno ime Orcinus orca) je največja vrsta v družini delfinov (Delphinidae).
Novo!!: Danska in Orka · Poglej več »
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Novo!!: Danska in Oslo · Poglej več »
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Novo!!: Danska in Otok · Poglej več »
Palača Amalienborg
Palača Amalienborg v Københavnu je uradna rezidenca danske kraljeve družine.
Novo!!: Danska in Palača Amalienborg · Poglej več »
Palača Kristijansborg
Palača Kristijansborg (Christiansborg Slot) je palača in vladna stavba na otočku Slotsholmen v središču Københavna na Danskem.
Novo!!: Danska in Palača Kristijansborg · Poglej več »
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Novo!!: Danska in Parlamentarni sistem · Poglej več »
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Novo!!: Danska in Plavutonožci · Poglej več »
Plebiscit
Plebiscit (latinsko plebis scitum.
Novo!!: Danska in Plebiscit · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Danska in Poljska · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Danska in Portugalska · Poglej več »
Pragozd
Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.
Novo!!: Danska in Pragozd · Poglej več »
Pravi ježi
Pravi ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu iz reda reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.) in družine ježev (Erinaceidae).
Novo!!: Danska in Pravi ježi · Poglej več »
Pravi zajec
Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.
Novo!!: Danska in Pravi zajec · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Danska in Protestantizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Danska in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Novo!!: Danska in Prvo Francosko cesarstvo · Poglej več »
Resava
Resava je ime za prostrane odprte površine, obrasle s travami in nizkim grmičevjem, kjer prevladujejo rastline, kot so vresa (Calluna), češminovke (Berberidaceae), borovnice in redko drevje, kot je breza.
Novo!!: Danska in Resava · Poglej več »
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Novo!!: Danska in Ribe · Poglej več »
Ribe, Danska
Ribe je mesto v jugozahodni Jutlandiji na Danskem z 8257 prebivalci (2022).
Novo!!: Danska in Ribe, Danska · Poglej več »
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Novo!!: Danska in Ribolov · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Danska in Rimska provinca · Poglej več »
Roskilde
Roskilde je mesto 30 km zahodno od Københavna na danskem otoku Zelandija.
Novo!!: Danska in Roskilde · Poglej več »
Roskildska palača
Roskildska palača (Det Gule Palæ i Roskilde), znan tudi kot Roskildski dvorec in kot Rumeni dvorec (Det Gule Palæ), je nekdanji kraljevi baročni dvorec v središču mesta Roskilde na Danskem.
Novo!!: Danska in Roskildska palača · Poglej več »
Roskildska stolnica
Roskildska stolnica (Roskilde Domkirke), v mestu Roskilde na otoku Zelandija (Sjælland) v vzhodni Danski, je stolnica luteranske Danske cerkve.
Novo!!: Danska in Roskildska stolnica · Poglej več »
Runski kamni iz Jellinga
Runski kamni iz Jellinga (Jellingstenene) so masivni izrezljani runski kamni iz 10.
Novo!!: Danska in Runski kamni iz Jellinga · Poglej več »
Saltacija (geologija)
V geologiji je saltacija (iz latinščine saltus 'skok') posebna vrsta prenosa delcev s tekočinami, kot sta veter ali voda.
Novo!!: Danska in Saltacija (geologija) · Poglej več »
Samouprava
Samouprava ali avtonomija (iz grščine αυτονομία, autonomía.
Novo!!: Danska in Samouprava · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Danska in Sasi · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Danska in Severno morje · Poglej več »
Sinji kit
Sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.
Novo!!: Danska in Sinji kit · Poglej več »
Skagen
Skagen (dansko) je najsevernejše mesto na Danskem in del občine Frederikshavn, regija Severna Jutlandija (Nordjylland).
Novo!!: Danska in Skagen · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Danska in Skandinavija · Poglej več »
Skandinavske države
Države in ozemlja ''Nordijskega sveta'' Skandinavske države so peterica držav Danska, Norveška, Švedska, Finska in Islandija na severu Evrope, natančneje v Skandinaviji.
Novo!!: Danska in Skandinavske države · Poglej več »
Sled
Slédi so krmne ribe, večinoma pripadajo družini Clupeidae.
Novo!!: Danska in Sled · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Danska in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: Danska in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Srna
Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
Novo!!: Danska in Srna · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: Danska in Stockholm · Poglej več »
Stolnica Ribe
Stolnica Ribe ali stolnica Naše Gospe Marije (Ribe Domkirke stoji v starodavnem mestu Ribe na zahodni obali južne Jutlandija na Danskem. V dobi Vikingov jo je kot prvo krščansko cerkev na Danskem ustanovil Ansgar, menih misijonar iz Hamburga, z dovoljenjem poganskega kralja Horika I. Stolnica je v svoji dolgi zgodovini doživela več škodljivih dogodkov in je bila obnovljena, razširjena in večkrat okrašena. Stolnica v Ribeju je danes najbolje ohranjena romanska stavba na Danskem, vendar odraža množico različnih arhitekturnih slogov in umetniških tradicij. Uvršča se med najbolj priljubljene turistične znamenitosti na Danskem in je prejela dve zvezdici v Michelinovem vodniku.
Novo!!: Danska in Stolnica Ribe · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Danska in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tabor (utrdba)
Tabor v Hrastovljah Tabor je manjša fortifikacija (utrdba), ki je bila značilna za srednji vek; predvsem za obdobje turških plenitev današnjega slovenskega ozemlja.
Novo!!: Danska in Tabor (utrdba) · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Danska in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Trske
Trske (znanstveno ime Gadidae) so družina morskih rib iz redu Gadiformes.
Novo!!: Danska in Trske · Poglej več »
Trundholmska sončna kočija
Trundholmska sončna kočija (dansko: Solvognen) je artefakt iz pozno nordijske bronaste dobe, ki so ga odkrili na Danskem.
Novo!!: Danska in Trundholmska sončna kočija · Poglej več »
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Novo!!: Danska in Tundra · Poglej več »
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Novo!!: Danska in Ustavna monarhija · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Danska in Velika severna vojna · Poglej več »
Viborg
Viborg (Vyborg) je mesto v severozahodni Rusiji, ki se nahaja na obali Karelijske ožine.
Novo!!: Danska in Viborg · Poglej več »
Vikinška krožna utrdba
Vikinška krožna utrdba ali utrdba tipa Trelleborg je vrsta okrogle utrdbe posebne zasnove, zgrajene v Skandinaviji v vikinški dobi.
Novo!!: Danska in Vikinška krožna utrdba · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Danska in Vikingi · Poglej več »
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Novo!!: Danska in Zelandija · Poglej več »
