Cerkvena arhitektura in Ciborij (arhitektura)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Cerkvena arhitektura in Ciborij (arhitektura)

Cerkvena arhitektura vs. Ciborij (arhitektura)

Cerkvena arhitektura se nanaša na arhitekturo stavb krščanskih cerkva. V cerkveni arhitekturi je ciborij (ciboron - κιβώριον v grščini) krošnja ali strešica, ki jo podpirajo stebri, prostostoječ v svetišču nad oltarjem v bazilikah ali drugih cerkvah.

Apsida

Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.

Apsida in Cerkvena arhitektura · Apsida in Ciborij (arhitektura) · Poglej več »

Bazilika (zgradba)

Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.

Bazilika (zgradba) in Cerkvena arhitektura · Bazilika (zgradba) in Ciborij (arhitektura) · Poglej več »

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Cerkvena arhitektura · Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Ciborij (arhitektura) · Poglej več »

Bazilika Marije Snežne, Rim

Bazilika Marije Snežne (italijansko Basilica Papale di Santa Maria Maggiore, latinsko Basilica Sanctae Mariae Maioris) je znana tudi pod imenom Marija Snežnica, Liberijanska bazilika ali Marija pri jaslicah, in je največja Marijina katoliška cerkev v Rimu, Italija.

Bazilika Marije Snežne, Rim in Cerkvena arhitektura · Bazilika Marije Snežne, Rim in Ciborij (arhitektura) · Poglej več »

Bazilika svetega Ambroža, Milano

Bazilika svetega Ambroža (uradno ime: Basilica romana minore collegiata abbaziale prepositurale di Sant'Ambrogio) je cerkev v Milanu, v severni Italiji.

Bazilika svetega Ambroža, Milano in Cerkvena arhitektura · Bazilika svetega Ambroža, Milano in Ciborij (arhitektura) · Poglej več »

Bazilika svetega Janeza v Lateranu

Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.

Bazilika svetega Janeza v Lateranu in Cerkvena arhitektura · Bazilika svetega Janeza v Lateranu in Ciborij (arhitektura) · Poglej več »

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.

Cerkev (zgradba) in Cerkvena arhitektura · Cerkev (zgradba) in Ciborij (arhitektura) · Poglej več »

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.

Cerkvena arhitektura in Gotska arhitektura · Ciborij (arhitektura) in Gotska arhitektura · Poglej več »

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Cerkvena arhitektura in Hagija Sofija · Ciborij (arhitektura) in Hagija Sofija · Poglej več »

Ikona

Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.

Cerkvena arhitektura in Ikona · Ciborij (arhitektura) in Ikona · Poglej več »

Ikonostas

Moskovskem kremelju, Theophanes the Greek, 1405 Ikonostas je v pravoslavnih cerkvah lesena ali marmorna pregradna stena, ki loči prostor za vernike od oltarja.

Cerkvena arhitektura in Ikonostas · Ciborij (arhitektura) in Ikonostas · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Cerkvena arhitektura in Jeruzalem · Ciborij (arhitektura) in Jeruzalem · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Cerkvena arhitektura in Konstantin I. Veliki · Ciborij (arhitektura) in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Cerkvena arhitektura in Konstantinopel · Ciborij (arhitektura) in Konstantinopel · Poglej več »

Korna pregrada

Korna pregrada je skupna značilnost poznosrednjeveške cerkvene arhitekture.

Cerkvena arhitektura in Korna pregrada · Ciborij (arhitektura) in Korna pregrada · Poglej več »

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Cerkvena arhitektura in Romanska arhitektura · Ciborij (arhitektura) in Romanska arhitektura · Poglej več »