Podobnosti med Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Gotska arhitektura
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Gotska arhitektura Å”e 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Arhitektura, Bazilika Marije Zavetnice s plašÄem, Ptujska Gora, Cerkvena ladja, Dvoranska cerkev, Fasada, Kapitel, KrogoviÄje, Neogotika, Obok, Opornik, PešÄenjak, Portal, Prezbiterij, Rimskokatoliška cerkev, Služnik (arhitektura), Steber, Zvonik.
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koÄa kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehniÄna in umetniška disciplina, ki se posveÄa ustvarjanju okolja, ki je primerno za Äloveško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Arhitektura in Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert · Arhitektura in Gotska arhitektura ·
Bazilika Marije Zavetnice s plašÄem, Ptujska Gora
Bazilika Marije Zavetnice s plašÄem (tudi bazilika Matere Božje ali bazilika Marije ZašÄitnice) na Ptujski Gori velja za najlepši slovenski gotski kulturni spomenik in drugo najpomembnejše romarsko središÄe v državi.
Bazilika Marije Zavetnice s plašÄem, Ptujska Gora in Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert · Bazilika Marije Zavetnice s plašÄem, Ptujska Gora in Gotska arhitektura ·
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja oznaÄuje veÄji prostor v notranjosti cerkve.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Cerkvena ladja · Cerkvena ladja in Gotska arhitektura ·
Dvoranska cerkev
Stolnica svetega Mavricija, Angers, Francija, pozna romanika Stolnica svete Cecilije, Albi, Francija Tloris francoske reformirane cerkve v Frankfurtu Cerkev svetega Jürgensa, Lilienthal, 1190 Francoska cerkev v Potsdamu, dvoranska in osrednja cerkev Dvoranska cerkev je cerkev z veÄ ladjami, ki so vse enako visoke in loÄene s stebri.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Dvoranska cerkev · Dvoranska cerkev in Gotska arhitektura ·
Fasada
Fasada (tudi stavbno proÄelje) je zunanja, navadno Äelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Fasada · Fasada in Gotska arhitektura ·
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glaviÄ, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zakljuÄni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Kapitel · Gotska arhitektura in Kapitel ·
KrogoviÄje
samostanu Bebenhausen KrogoviÄje je arhitekturni element, je iz segmentov kroga sestavljen ornament, filigransko delo kamnosekov v obliki dvodimenzionalnih oblik oken, ograj in odprtih zidov.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in KrogoviÄje · Gotska arhitektura in KrogoviÄje ·
Neogotika
Westminstrska palaÄa je bila po požaru leta 1834 v letih 1840–70 zgrajena v neogotskem slogu Neogotika je umetnostni arhitekturni slog iz 18., 19., in 20.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Neogotika · Gotska arhitektura in Neogotika ·
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanšÄine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Obok · Gotska arhitektura in Obok ·
Opornik
PreÄni prerez skozi ladje stolnice v Reimsu: med stranskima ladjama sta dva opornika in oporni loki, ki prenašajo silo oboka na zunanje opornike Oporniki glavne ladje stolnice v Chartresu Oporniki glavne ladje stolnice v Reimsu Bruhalniki in oporniki stolnice v Amiensu Oporniki južnega zidu opatijske bazilike Sv. Martina v Landshutu Opornik je osrednji konstruktivni in nosilni element gotske cerkve.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Opornik · Gotska arhitektura in Opornik ·
PešÄenjak
Rezana plošÄa iz pešÄenjaka PešÄenjak je klastiÄna sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in PešÄenjak · Gotska arhitektura in PešÄenjak ·
Portal
BaroÄni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Portal · Gotska arhitektura in Portal ·
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vkljuÄno s korom in svetišÄem (angl. presbytery), na liturgiÄnem vzhodnem koncu tradicionalne kršÄanske cerkvene zgradbe.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Prezbiterij · Gotska arhitektura in Prezbiterij ·
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru kljuÄe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je kršÄanska Cerkev v polnem obÄestvu z rimskim škofom, trenutno papežem FranÄiškom.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Rimskokatoliška cerkev · Gotska arhitektura in Rimskokatoliška cerkev ·
Služnik (arhitektura)
Služnik po Viollet-le-Ducu: slovar francoske arhitekture XI. do XVI. stoletja, Pariz, 1856. Služnik (nemško: ‘’ Dienst’’) (tanki paliÄasti Äleni ob steni ali slopu) je ime za gradbeni element gotske sakralne arhitekture.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Služnik (arhitektura) · Gotska arhitektura in Služnik (arhitektura) ·
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Steber · Gotska arhitektura in Steber ·
Zvonik
baroÄnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, najveÄkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Zvonik · Gotska arhitektura in Zvonik ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Gotska arhitektura imajo skupnega
- KakÅ”ne so podobnosti med Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Gotska arhitektura
Primerjava med Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Gotska arhitektura
Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert 62 odnose, medtem ko je Gotska arhitektura 174. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 7.20% = 17 / (62 + 174).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert in Gotska arhitektura. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: