Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Celovško polje

Index Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

47 odnosi: Avstrija, Šenttomaž pri Celovcu, Šenturška gora, Šentvid ob Glini, Štalenska gora, Žihpolje, Žrelec, Celeja, Celovška kotlina, Celovec, Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Drava, Geografija Avstrijske Koroške, Glina, Glina (reka), Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Grabštanj, Gure, Jakob Brollo, Karantanija, Katja Sturm-Schnabl, Koroška (zvezna dežela), Koroški kmečki upor, Kosezi, Krka, Avstrija (reka), Krnski grad, Ljubelj, Mežica, Mostič, Pavle Zablatnik, Podjuna, Pokrče, Radiše, Razsvetljenstvo, Sele, Slovenska narečja, Sveta Ciril in Metod, Tinje, Koroška, Tomaž Ogris, Trg, Ustoličevanje koroških vojvod, Vetrinj, Virunum, Vitraj, Vrbsko jezero, Založba Drava.

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Celovško polje in Avstrija · Poglej več »

Šenttomaž pri Celovcu

župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu Šenttomaž pri Celovcu (narečno:, nem. St. Thomas am Zeiselberg) je vas, nekdanja samostojna istoimenska politična občina ter istoimenska župnija, hkrati je nekdanji sedež dveh pomembnih slovenskih ustanov v osrednje-severnem delu Celovškega polja v tržni občini Štalenska gora na avstrijskem južnem Koroškem severovzhodno od Celovca v političnem okraju Celovec-dežela.

Novo!!: Celovško polje in Šenttomaž pri Celovcu · Poglej več »

Šenturška gora

Šenturška gora (Ulrichsberg), pred časom imenovana tudi Kernberg in Kärntner Berg, je gora na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Šenturška gora · Poglej več »

Šentvid ob Glini

Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.

Novo!!: Celovško polje in Šentvid ob Glini · Poglej več »

Štalenska gora

Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu. Marko Pernhart, železarna, Frajnberk onstran Krke, olje na platnu Štalenska gora (Magdalensberg, tudi Helenenberg, Štalenski vrh ali Magdalenska gora) je 1059 mnm visoka gora z arheološkim najdiščem nad Gosposvetskim in nad Celovškim poljem v Avstriji ter istoimenska dvojezična občina na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Štalenska gora · Poglej več »

Žihpolje

Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv. Lenarta v Humčah Smeriče Žihpolje (nem.: Maria Rain) je občina z 2.374 prebivalci (stanje 1.1.2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Žihpolje · Poglej več »

Žrelec

Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok. 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Žrelec · Poglej več »

Celeja

Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.

Novo!!: Celovško polje in Celeja · Poglej več »

Celovška kotlina

Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Celovška kotlina · Poglej več »

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: Celovško polje in Celovec · Poglej več »

Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu

Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.

Novo!!: Celovško polje in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu · Poglej več »

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Novo!!: Celovško polje in Drava · Poglej več »

Geografija Avstrijske Koroške

Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.

Novo!!: Celovško polje in Geografija Avstrijske Koroške · Poglej več »

Glina

Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.

Novo!!: Celovško polje in Glina · Poglej več »

Glina (reka)

Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Glina (reka) · Poglej več »

Gospa Sveta

Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Gospa Sveta · Poglej več »

Gosposvetsko polje

Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.

Novo!!: Celovško polje in Gosposvetsko polje · Poglej več »

Grabštanj

Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Grabštanj · Poglej več »

Gure

* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Gure · Poglej več »

Jakob Brollo

Jakob Brollo (ali), furlanski slikar, * 19. september 1834, Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. december 1918, Humin.

Novo!!: Celovško polje in Jakob Brollo · Poglej več »

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Novo!!: Celovško polje in Karantanija · Poglej več »

Katja Sturm-Schnabl

Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.

Novo!!: Celovško polje in Katja Sturm-Schnabl · Poglej več »

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Novo!!: Celovško polje in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »

Koroški kmečki upor

Koroški kmečki upor je bil upor kmetov, ki se je zgodil leta 1478 na Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Koroški kmečki upor · Poglej več »

Kosezi

Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.

Novo!!: Celovško polje in Kosezi · Poglej več »

Krka, Avstrija (reka)

Krka (nemško Gurk) je 120 km dolga reka na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Krka, Avstrija (reka) · Poglej več »

Krnski grad

Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).

Novo!!: Celovško polje in Krnski grad · Poglej več »

Ljubelj

Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.

Novo!!: Celovško polje in Ljubelj · Poglej več »

Mežica

Mežica je mesto s skoraj 3.200 prebivalci (2020) v Sloveniji, središče Mežiške doline in sedež istoimenske občine.

Novo!!: Celovško polje in Mežica · Poglej več »

Mostič

Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.

Novo!!: Celovško polje in Mostič · Poglej več »

Pavle Zablatnik

Pavle Zablatnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, kulturni delavec in etnolog na avstrijskem Koroškem, * 4. december 1912, Bilnjovs (nem. Fellersdorf), † 26. maj 1993, Bilčovs (nem. Ludmannsdorf), Koroška.

Novo!!: Celovško polje in Pavle Zablatnik · Poglej več »

Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Celovško polje in Podjuna · Poglej več »

Pokrče

Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Pokrče · Poglej več »

Radiše

Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.

Novo!!: Celovško polje in Radiše · Poglej več »

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Novo!!: Celovško polje in Razsvetljenstvo · Poglej več »

Sele

Sele so krajevno ime: v Sloveniji.

Novo!!: Celovško polje in Sele · Poglej več »

Slovenska narečja

Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...

Novo!!: Celovško polje in Slovenska narečja · Poglej več »

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Novo!!: Celovško polje in Sveta Ciril in Metod · Poglej več »

Tinje, Koroška

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.

Novo!!: Celovško polje in Tinje, Koroška · Poglej več »

Tomaž Ogris

Tomaž Ogris, koroški publicist, * 1. oktober 1946, Kozje (Kossiach), Avstrija, Deluje kot pedagog, kulurni aktivist, publicist in urednik Mladega roda ter literarne revije Rastje.

Novo!!: Celovško polje in Tomaž Ogris · Poglej več »

Trg

Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).

Novo!!: Celovško polje in Trg · Poglej več »

Ustoličevanje koroških vojvod

Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.

Novo!!: Celovško polje in Ustoličevanje koroških vojvod · Poglej več »

Vetrinj

Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Celovško polje in Vetrinj · Poglej več »

Virunum

Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.

Novo!!: Celovško polje in Virunum · Poglej več »

Vitraj

Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.

Novo!!: Celovško polje in Vitraj · Poglej več »

Vrbsko jezero

Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Celovško polje in Vrbsko jezero · Poglej več »

Založba Drava

Založba Drava (nemško Drava Verlag; uradno ime podjetja: Drava Verlags- und Druckgesellschaft m. b. H. / Založniška in tiskarska družba z o. j.) ima sedež v Celovcu ter ima priključeno tiskarno.

Novo!!: Celovško polje in Založba Drava · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »