Celo število in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Celo število in Seznam matematičnih vsebin

Celo število vs. Seznam matematičnih vsebin

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Dvočlena operacija

Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).

Celo število in Dvočlena operacija · Dvočlena operacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ekvivalenčna relacija

Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.

Celo število in Ekvivalenčna relacija · Ekvivalenčna relacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ekvivalenčni razred

ekvivalenčne relacije. Dva trikotnika na levi sta skladna, tretji in četrti pa nista skladna z nobenim drugim trikotnikom. Tako prva dva trikotnika pripadata enakemu ekvivalenčnemu razredu, tretji in četrti pa spadata v vsak svoj ekvivelenčni razred. Ekvivalenčni razred je v matematiki množica X\, in ekvivalenčna relacija nad X\,.

Celo število in Ekvivalenčni razred · Ekvivalenčni razred in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Evklidov algoritem

Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.

Celo število in Evklidov algoritem · Evklidov algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Celo število in Grupa · Grupa in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična operacija

Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.

Celo število in Matematična operacija · Matematična operacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Celo število in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Množenje

Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Celo število in Množenje · Množenje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Celo število in Množica · Množica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Največji skupni delitelj

Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.

Celo število in Največji skupni delitelj · Največji skupni delitelj in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Celo število in Naravno število · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Negativno število

Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.

Celo število in Negativno število · Negativno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Obseg (algebra)

Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.

Celo število in Obseg (algebra) · Obseg (algebra) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Osnovni izrek aritmetike

Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.

Celo število in Osnovni izrek aritmetike · Osnovni izrek aritmetike in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Celo število in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Celo število in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Celo število in Seštevanje · Seštevanje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Celo število in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil · Poglej več »

Urejeni par

Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.

Celo število in Urejeni par · Seznam matematičnih vsebin in Urejeni par · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Celo število in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota · Poglej več »

Zmnožek

Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.

Celo število in Zmnožek · Seznam matematičnih vsebin in Zmnožek · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

1 (število) in Celo število · 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

10 (število)

10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.

10 (število) in Celo število · 10 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

2 (število) in Celo število · 2 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

3 (število)

3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.

3 (število) in Celo število · 3 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

4 (število)

4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.

4 (število) in Celo število · 4 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

5 (število)

5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.

5 (število) in Celo število · 5 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

7 (število)

7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.

7 (število) in Celo število · 7 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

8 (število)

8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.

8 (število) in Celo število · 8 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

9 (število)

9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.

9 (število) in Celo število · 9 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »