Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Casimirjev pojav in Konstanta fine strukture

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Casimirjev pojav in Konstanta fine strukture

Casimirjev pojav vs. Konstanta fine strukture

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih. Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Podobnosti med Casimirjev pojav in Konstanta fine strukture

Casimirjev pojav in Konstanta fine strukture še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Atom, Dielektričnost, Električni naboj, Elektromagnetna interakcija, Energija, Fizika, Foton, Hitrost svetlobe, Meritev, Narodni laboratorij Los Alamos, Osnovni delec, Pi, Planckova konstanta, Pojav, Snov, Točnost in natančnost, Vakuum.

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Casimirjev pojav · Atom in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Casimirjev pojav in Dielektričnost · Dielektričnost in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Casimirjev pojav in Električni naboj · Električni naboj in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Casimirjev pojav in Elektromagnetna interakcija · Elektromagnetna interakcija in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Casimirjev pojav in Energija · Energija in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Casimirjev pojav in Fizika · Fizika in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Casimirjev pojav in Foton · Foton in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Casimirjev pojav in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Casimirjev pojav in Meritev · Konstanta fine strukture in Meritev · Poglej več »

Narodni laboratorij Los Alamos

Narodni laboratorij Los Alamos, zračni posnetek iz leta 1995. Narodni laboratorij Los Alamos (izvirni angleški naziv Los Alamos National Laboratory; kratica LANL; tudi Site Y, Los Alamos Laboratory in Los Alamos Scientific Laboratory) je narodni laboratorij, ki spada pod Oddelek za energijo ZDA (DOE), upravlja pa ga Univerza Kalifornije.

Casimirjev pojav in Narodni laboratorij Los Alamos · Konstanta fine strukture in Narodni laboratorij Los Alamos · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Casimirjev pojav in Osnovni delec · Konstanta fine strukture in Osnovni delec · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Casimirjev pojav in Pi · Konstanta fine strukture in Pi · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Casimirjev pojav in Planckova konstanta · Konstanta fine strukture in Planckova konstanta · Poglej več »

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Casimirjev pojav in Pojav · Konstanta fine strukture in Pojav · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Casimirjev pojav in Snov · Konstanta fine strukture in Snov · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Casimirjev pojav in Točnost in natančnost · Konstanta fine strukture in Točnost in natančnost · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Casimirjev pojav in Vakuum · Konstanta fine strukture in Vakuum · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Casimirjev pojav in Konstanta fine strukture

Casimirjev pojav 36 odnose, medtem ko je Konstanta fine strukture 206. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 7.02% = 17 / (36 + 206).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Casimirjev pojav in Konstanta fine strukture. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: