Kazalo
133 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aksiom o vzporednici, Algebra, Alhacen, Altona, Hamburg, Antarktika, Arhimed, Aritmetika, Asteroid, Astronom, Astronomija, August Ferdinand Möbius, Bernhard Riemann, Braunschweig, Celi del, Celo število, Cerera (pritlikavi planet), Christian Heinrich Friedrich Peters, Copleyjeva medalja, David Hilbert, Diferencialna enačba, Divergenca, Dnevnik (književnost), Doktorat, Dolžina, Družina, Elektrika in magnetizem, Elementarna funkcija, Elipsoid, Enačba, Evklidska geometrija, Fermatovo praštevilo, Fizik, Fizika, Francoska akademija znanosti, Gaspard Monge, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussov problem o krogu, Gaussov sistem enot, Gaussov snop, Gaussova eliminacijska metoda, Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussova konstanta, Gaussova ukrivljenost, Gaussovo leto, Gaussovo praštevilo, Gavs, Göttingen, Genij, Geodezija, ... Razširi indeks (83 več) »
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Nemški luterani
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Rojeni leta 1777
- Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
- Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Adrien-Marie Legendre
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Aksiom o vzporednici
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Algebra
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Alhacen
Altona, Hamburg
Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Altona, Hamburg
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Antarktika
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Arhimed
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Aritmetika
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Asteroid
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Astronomija
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in August Ferdinand Möbius
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Bernhard Riemann
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Braunschweig
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Celi del
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Celo število
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Cerera (pritlikavi planet)
Christian Heinrich Friedrich Peters
Christian Heinrich Friedrich Peters, nemško-ameriški astronom, * 19. september 1813, Koldenbüttel, Schleswig-Holstein, Nemčija (tedaj del Danske), † 18. julij 1890, Clinton, New York, ZDA.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Christian Heinrich Friedrich Peters
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Copleyjeva medalja
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in David Hilbert
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Diferencialna enačba
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Divergenca
Dnevnik (književnost)
Dnevnik je zbirka osebnih zapisov, ki so urejeni v časovnem zaporedju.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Dnevnik (književnost)
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Doktorat
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Dolžina
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Družina
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Elektrika in magnetizem
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Elementarna funkcija
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Carl Friedrich Gauss in Elipsoid
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Enačba
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Evklidska geometrija
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Fermatovo praštevilo
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Fizika
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Francoska akademija znanosti
Gaspard Monge
Gaspard Monge, Comte de Péluse, francoski matematik, * 10. maj 1746, Beaune, Francija, † 28. julij 1818.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaspard Monge
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussov problem o krogu
Gaussov sistem enot
Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussov sistem enot
Gaussov snop
gorišča 'v časovnem intervalu' kaže ''dva'' jakostna vrhova za vsako valovno čelo. Prečni Gaussov profil laserskega snopa Gaussov snop je snop elektromagnetnega valovanja, katerega prečno komponento se opiše z Gaussovo funkcijo.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussov snop
Gaussova eliminacijska metoda
Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussova eliminacijska metoda
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussova konstanta
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussova ukrivljenost
Gaussovo leto
Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussovo leto
Gaussovo praštevilo
kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gaussovo praštevilo
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gavs
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Göttingen
Genij
Albert Einstein - arhetip genija Genij je človek z visokim inteligenčnim kvocientom (IQ), ki ga kaže predvsem skozi kreativno in originalno delo.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Genij
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Geodezija
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Poglej Carl Friedrich Gauss in George Green
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gostota magnetnega polja
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gostota verjetnosti
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Gravitacijska konstanta
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Hipergeometrična funkcija
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Immanuel Kant
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Integral
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Isaac Newton
János Bolyai
János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), † 27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).
Poglej Carl Friedrich Gauss in János Bolyai
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Jean le Rond d'Alembert
Johann Franz Encke
Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Johann Franz Encke
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Carl Friedrich Gauss in Jurij Vega
Kamnoseštvo
Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Kamnoseštvo
Koeficient
Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Koeficient
Kompleksno število
1.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Kompleksno število
Korenjenje
Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje.(to je na primer koren iz 25 je 625) Korenjenje zapišemo s simbolom \sqrt (beri: N-ti koren iz A).
Poglej Carl Friedrich Gauss in Korenjenje
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Kraljeva družba
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Krog
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Kvadratna enačba
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Kvaternion
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Carl Friedrich Gauss in Leonhard Euler
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Limita
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Linearna enačba
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Carl Friedrich Gauss in Linearna funkcija
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Carl Friedrich Gauss in London
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Lunini kraterji
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Masa
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Matematika
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Merska enota
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Mnogokotnik
Najmanjši kvadrati
Rezultat prilagajanja niza podatkovnih točk s kvadratno funkcijo Konično prileganje nabora točk z uporabo približka najmanjših kvadratov Metoda najmanjših kvadratov je standardni pristop v regresijski analizi za približek rešitve predeterminiranih sistemov (nizov enačb, v katerih je več enačb kot neznank) z minimiziranjem vsote kvadratov rezidualov (rezidual je razlika med opazovano vrednostjo in ocenjeno vrednostjo, ki jo zagotavlja model), narejeno na podlagi rezultata vsake posamezne enačbe.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Najmanjši kvadrati
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Naravno število
Navadna osa
♂ Navadna osa (znanstveno ime Vespula vulgaris) je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Navadna osa
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Neevklidska geometrija
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Nemci
Nesreča
Nesreča, znana tudi kot nenamerna poškodba, je nezaželen, naključen in nenačrtovan dogodek, ki bi ga lahko preprečili, če bi bile okoliščine, ki so privedle do nesreče, priznane in nastopile pred njenim pojavom.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Nesreča
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Ničla funkcije
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Normalna porazdelitev
Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Normalna porazdelitev
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Observatorij
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Osnovna šola
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Osončje
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Carl Friedrich Gauss in Pafnuti Lvovič Čebišov
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Palermo
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Pi
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Pierre-Simon Laplace
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Planet
PlanetMath
PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.
Poglej Carl Friedrich Gauss in PlanetMath
Pochhammerjev simbol
Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Pochhammerjev simbol
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Poissonova enačba
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Polinom
Porod
Novorojenček in mati takoj po porodu Porod (latinsko partus) je zadnja stopnja nosečnosti, pri kateri plod zapusti maternico.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Porod
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Praštevilo
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Praštevilski izrek
Ravnilo
Ravnílo je geometrijsko orodje namenjeno za risanje ravnih črt (daljic).
Poglej Carl Friedrich Gauss in Ravnilo
Revščina
Revščina je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Revščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Rusija
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Sekunda
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Sila
Simon Stevin
Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Simon Stevin
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Sistem enot CGS
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Standardni odklon
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Stranica
Telegraf
Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Telegraf
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Teorija števil
Triangulacija
sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Triangulacija
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Udarni krater
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Univerza v Göttingenu
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Uporabna matematika
Vrtnarstvo
Vrtnar s pridelki izpod tople grede Vrtnárstvo ali vrtnárjenje je dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin, zelenjave in sadja na vrtu doma ali v bližini doma.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Vrtnarstvo
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Poglej Carl Friedrich Gauss in William Rowan Hamilton
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Zaporedje
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Carl Friedrich Gauss in Znanost
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Carl Friedrich Gauss in 1777
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Carl Friedrich Gauss in 1855
2 Palas
2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.
Poglej Carl Friedrich Gauss in 2 Palas
23. februar
23.
Poglej Carl Friedrich Gauss in 23. februar
30. april
30.
Poglej Carl Friedrich Gauss in 30. april
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Göttingenu
Nemški luterani
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
Prejemniki Copleyjeve medalje
Rojeni leta 1777
Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Prav tako znan kot Carl Gauss, Johann Carl Friedrich Gauss, Johann Gauss.