Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Carigrad in Konstantinopel

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Carigrad in Konstantinopel

Carigrad vs. Konstantinopel

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče. Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Podobnosti med Carigrad in Konstantinopel

Carigrad in Konstantinopel še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Anatolija, Armenci, Avgustaion v Konstantinoplu, Balkan, Bizanc, Bospor, Galata, Hagija Sofija, Islam, Konstantin I. Veliki, Konstantinopelski hipodrom, Konstantinopelsko obzidje, Konstantinov forum (Konstantinopel), Latinsko cesarstvo, Manuel I. Komnen, Marmarsko morje, Megara, Mehmed II. Osvajalec, Mošeja, Osmansko cesarstvo, Palača Blaherne, Palača Topkapi, Potres, Rim, Stolnica, Teodozij I., Vzhodna pravoslavna cerkev, Zlati rog.

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Carigrad · Anatolija in Konstantinopel · Poglej več »

Armenci

Armenci so narod oz.

Armenci in Carigrad · Armenci in Konstantinopel · Poglej več »

Avgustaion v Konstantinoplu

Shema središča Konstantinopla Avgustaion v Konstantinoplu (današnji Istanbul) je bil glavni javni trg v antičnem mestu.

Avgustaion v Konstantinoplu in Carigrad · Avgustaion v Konstantinoplu in Konstantinopel · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Balkan in Carigrad · Balkan in Konstantinopel · Poglej več »

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Bizanc in Carigrad · Bizanc in Konstantinopel · Poglej več »

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Bospor in Carigrad · Bospor in Konstantinopel · Poglej več »

Galata

Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.

Carigrad in Galata · Galata in Konstantinopel · Poglej več »

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Carigrad in Hagija Sofija · Hagija Sofija in Konstantinopel · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Carigrad in Islam · Islam in Konstantinopel · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Carigrad in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Konstantinopel · Poglej več »

Konstantinopelski hipodrom

Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.

Carigrad in Konstantinopelski hipodrom · Konstantinopel in Konstantinopelski hipodrom · Poglej več »

Konstantinopelsko obzidje

Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.

Carigrad in Konstantinopelsko obzidje · Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje · Poglej več »

Konstantinov forum (Konstantinopel)

Konstantinov foum (Grško: Φόρος Κωνσταντίνου), je bil zgrajen pri ustanovitvi Konstantinopla ali Novega Rima takoj zunaj stare grške kolonije Bizantija.

Carigrad in Konstantinov forum (Konstantinopel) · Konstantinopel in Konstantinov forum (Konstantinopel) · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Carigrad in Latinsko cesarstvo · Konstantinopel in Latinsko cesarstvo · Poglej več »

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Carigrad in Manuel I. Komnen · Konstantinopel in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Carigrad in Marmarsko morje · Konstantinopel in Marmarsko morje · Poglej več »

Megara

Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.

Carigrad in Megara · Konstantinopel in Megara · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Carigrad in Mehmed II. Osvajalec · Konstantinopel in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »

Mošeja

Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.

Carigrad in Mošeja · Konstantinopel in Mošeja · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Carigrad in Osmansko cesarstvo · Konstantinopel in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Palača Blaherne

Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.

Carigrad in Palača Blaherne · Konstantinopel in Palača Blaherne · Poglej več »

Palača Topkapi

Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.

Carigrad in Palača Topkapi · Konstantinopel in Palača Topkapi · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Carigrad in Potres · Konstantinopel in Potres · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Carigrad in Rim · Konstantinopel in Rim · Poglej več »

Stolnica

Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Carigrad in Stolnica · Konstantinopel in Stolnica · Poglej več »

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Carigrad in Teodozij I. · Konstantinopel in Teodozij I. · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Carigrad in Vzhodna pravoslavna cerkev · Konstantinopel in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zlati rog

Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج‎ - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.

Carigrad in Zlati rog · Konstantinopel in Zlati rog · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Carigrad in Konstantinopel

Carigrad 149 odnose, medtem ko je Konstantinopel 113. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 10.69% = 28 / (149 + 113).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Carigrad in Konstantinopel. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »