Podobnosti med Carigrad in Konstantinopel
Carigrad in Konstantinopel še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Anatolija, Armenci, Avgustaion v Konstantinoplu, Balkan, Bizanc, Bospor, Galata, Hagija Sofija, Islam, Konstantin I. Veliki, Konstantinopelski hipodrom, Konstantinopelsko obzidje, Konstantinov forum (Konstantinopel), Latinsko cesarstvo, Manuel I. Komnen, Marmarsko morje, Megara, Mehmed II. Osvajalec, Mošeja, Osmansko cesarstvo, Palača Blaherne, Palača Topkapi, Potres, Rim, Stolnica, Teodozij I., Vzhodna pravoslavna cerkev, Zlati rog.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Carigrad · Anatolija in Konstantinopel ·
Armenci
Armenci so narod oz.
Armenci in Carigrad · Armenci in Konstantinopel ·
Avgustaion v Konstantinoplu
Shema središča Konstantinopla Avgustaion v Konstantinoplu (današnji Istanbul) je bil glavni javni trg v antičnem mestu.
Avgustaion v Konstantinoplu in Carigrad · Avgustaion v Konstantinoplu in Konstantinopel ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Carigrad · Balkan in Konstantinopel ·
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Bizanc in Carigrad · Bizanc in Konstantinopel ·
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Bospor in Carigrad · Bospor in Konstantinopel ·
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Carigrad in Galata · Galata in Konstantinopel ·
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Carigrad in Hagija Sofija · Hagija Sofija in Konstantinopel ·
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Carigrad in Islam · Islam in Konstantinopel ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Carigrad in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Konstantinopel ·
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Carigrad in Konstantinopelski hipodrom · Konstantinopel in Konstantinopelski hipodrom ·
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Carigrad in Konstantinopelsko obzidje · Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje ·
Konstantinov forum (Konstantinopel)
Konstantinov foum (Grško: Φόρος Κωνσταντίνου), je bil zgrajen pri ustanovitvi Konstantinopla ali Novega Rima takoj zunaj stare grške kolonije Bizantija.
Carigrad in Konstantinov forum (Konstantinopel) · Konstantinopel in Konstantinov forum (Konstantinopel) ·
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Carigrad in Latinsko cesarstvo · Konstantinopel in Latinsko cesarstvo ·
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Carigrad in Manuel I. Komnen · Konstantinopel in Manuel I. Komnen ·
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.
Carigrad in Marmarsko morje · Konstantinopel in Marmarsko morje ·
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Carigrad in Megara · Konstantinopel in Megara ·
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Carigrad in Mehmed II. Osvajalec · Konstantinopel in Mehmed II. Osvajalec ·
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Carigrad in Mošeja · Konstantinopel in Mošeja ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Carigrad in Osmansko cesarstvo · Konstantinopel in Osmansko cesarstvo ·
Palača Blaherne
Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.
Carigrad in Palača Blaherne · Konstantinopel in Palača Blaherne ·
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Carigrad in Palača Topkapi · Konstantinopel in Palača Topkapi ·
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Carigrad in Potres · Konstantinopel in Potres ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Carigrad in Rim · Konstantinopel in Rim ·
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Carigrad in Stolnica · Konstantinopel in Stolnica ·
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Carigrad in Teodozij I. · Konstantinopel in Teodozij I. ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Carigrad in Vzhodna pravoslavna cerkev · Konstantinopel in Vzhodna pravoslavna cerkev ·
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Carigrad in Konstantinopel imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Carigrad in Konstantinopel
Primerjava med Carigrad in Konstantinopel
Carigrad 149 odnose, medtem ko je Konstantinopel 113. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 10.69% = 28 / (149 + 113).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Carigrad in Konstantinopel. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: