Hitreje kot brskalnik!
81 odnosi: Akvadukt (vodovod), Alep, Anadolu Hisarı, Anatolija, Apsida, Arabeska, Arhitektura, İzmir, İzniška keramika, İznik, Çinili Köşk, Bajazid II., Baročna arhitektura, Bitka pri Ankari, Bitka pri Nikopolju, Bizantinska arhitektura, Bližnji vzhod, Bospor, Bursa, Carigrad, Damask, Derviš, Diyarbakır, Družina Balyan, Eklekticizem v arhitekturi, Hagija Sofija, Hamam, Hipostil, Iranska arhitektura, Ivan (mošeja), Karavanseraj, Kibla (islam), Konstantinopel, Kupola, Kurtina, Mavzolej, Medresa, Mehmed I., Mehmed II. Osvajalec, Mihrab, Milas, Mimar Sinan, Minbar, Mošeja, Mošeja Şehzade, Modra mošeja, Mostar, Muqarnas, Murat III., Murat IV., ..., Mustafa III., Obok, Odrin, Okulus (arhitektura), Orhan I., Osmansko cesarstvo, Paša, Palača Dolmabahçe, Palača Topkapi, Pendantiv, Petkova mošeja, Portik, Rumeli Hisarı, Söğüt, Sebil, Selimova mošeja, Odrin, Sirska državljanska vojna, Slop, Stari most, Mostar, Steber, Sulejman Čelebi, Sulejmanija, Sultanat Rum, Terakota, Timur Lenk, Trakija, Traveja, Trompa, Veliki bazar, Carigrad, Veliki Horasan, Vodnjak. Razširi indeks (31 več) »
Akvadukt (vodovod)
Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Akvadukt (vodovod) · Poglej več »
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Alep · Poglej več »
Anadolu Hisarı
Anadolu Hisarı (slovensko Anatolska trdnjava), zana tudi kot Güzelce Hisarı (slovensko Lepa trdnjava) je srednjeveška trdnjava na azijski obali Bosporske ožine v Istanbulu, Turčija.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Anadolu Hisarı · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Anatolija · Poglej več »
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Apsida · Poglej več »
Arabeska
Del keramične plošče iz 15. st., Samarkand z belo kaligrafijo na modri arabeskni podlagi Primeri osnovnih oblik '''arabeske''', vzete iz obstoječih spomenikov.Drawings based on illustrations in Talbot-Rice, op.cit., plates 109-115 Note the common core element of the heart shaped confronted volutes & stem, highlighted in green. Key: *E: ''Ara Pacis'', skulptura, okoli 27 n. št. *B: ''Palazzo Mattei'', Rim, relief v štuku, 2. st. *D: Lateran, Rim, SS. Rufinus & Secundus, mozaik, 4. st *A: Tempelj na skali, Jeruzalem, mozaik, 691-2 *C: San Clemente, Rim, mozaik, okoli 1200 Arabeska je v likovni umetnosti okrasek v obliki realistično upodobljene rastlinske vitice, prepletene z listjem in živalskimi ali geometrijskimi vzorci.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Arabeska · Poglej več »
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Arhitektura · Poglej več »
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Novo!!: Osmanska arhitektura in İzmir · Poglej več »
İzniška keramika
Izniška keramika' ali İznik Çini, poimenovana po mestecu İznik v zahodni Anatoliji, kjer so jo izdelovali, je okrašena keramika, ki so jo izdelovali od zadnje četrtine 15.
Novo!!: Osmanska arhitektura in İzniška keramika · Poglej več »
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Novo!!: Osmanska arhitektura in İznik · Poglej več »
Çinili Köşk
Çinili Köşk (izg. činili köšk, slovensko Poploščeni paviljon) je s keramičnimi ploščicami obložen paviljon v carigrajski cesarski palači Topkapi Saraj.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Çinili Köşk · Poglej več »
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Bajazid II. · Poglej več »
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Baročna arhitektura · Poglej več »
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Bitka pri Ankari · Poglej več »
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Bitka pri Nikopolju · Poglej več »
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Bizantinska arhitektura · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Bližnji vzhod · Poglej več »
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Bospor · Poglej več »
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi. Od leta 2019 je metropolitanska provinca imela 3.056.120 prebivalcev, od katerih jih je 2.161.990 živelo v treh mestnih mestnih okrožjih (Osmangazi, Yildirim in Nilufer) ter Gursu in Kestel. Bursa je bila med letoma 1335 in 1363 prva večja in druga glavna prestolnica osmanske države. Mesto se je v osmanskem obdobju imenovalo Hüdavendigar (خداوندگار, kar pomeni "božji dar" v osmanski turščini, ime perzijskega izvora), medtem ko novejši vzdevek je Yeşil Bursa ("Zelena Bursa") glede na parke in vrtove, ki so po mestu, pa tudi na prostrane, raznolike gozdove v okolici. Gora Uludağ, ki je bila v klasični antiki znana kot mizijski Olimp ali drugače bitinski Olimp, se dviga nad mestom in ima znano smučišče. Bursa ima precej urejeno urbano rast in meji na rodovitno nižino. Mavzoleji zgodnjih osmanskih sultanov so v Bursi, glavne znamenitosti mesta pa so številne stavbe, zgrajene v osmanskem obdobju. Bursa ima tudi termalne kopeli, stare osmanske dvorce, palače in več muzejev. Karagöz in Hacivat iz igre senc temeljita na zgodovinskih osebnostih, ki sta živeli in umrli v Bursi v 14. stoletju.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Bursa · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Carigrad · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Damask · Poglej več »
Derviš
Derviši v Turčiji Derviš (arabsko: ﺵﻴﻭﺭﺩ, darwīš; turško: derviş) je izraz, ki označuje muslimanskega mistika, privrženci tasavufa, mističnega nauka o islamu, disciplina ki se bavi z najglobljim bistvom.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Derviš · Poglej več »
Diyarbakır
Diyarbakır (kurdsko Amed)Gunter, Michael M. (2010).
Novo!!: Osmanska arhitektura in Diyarbakır · Poglej več »
Družina Balyan
Družina Balyan je bila ugledna armenska družina v Osmanskem cesarstvu, ki so jo sestavljali dvorni arhitekti v službi osmanskih sultanov in drugih članov osmanske rodbine v 18.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Družina Balyan · Poglej več »
Eklekticizem v arhitekturi
Palacio de Larrinaga (Zaragoza, Španija) Eklekticizem v arhitekturi je slog 19.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Eklekticizem v arhitekturi · Poglej več »
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Novo!!: Osmanska arhitektura in Hagija Sofija · Poglej več »
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Hamam · Poglej več »
Hipostil
Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Hipostil · Poglej več »
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Iranska arhitektura · Poglej več »
Ivan (mošeja)
Ivan (perzijsko: ایوان eyvān, arabsko: إيوان Iwan)Wright, 1992, p. 508Boas, 2010, p. 366 je pravokotna dvorana ali prostor, običajno obokan, obzidan na treh straneh, z enim koncem popolnoma odprt.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Ivan (mošeja) · Poglej več »
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Karavanseraj · Poglej več »
Kibla (islam)
Kibla je arabska beseda za smer proti kateri bi moral biti obrnjen musliman med molitvijo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Kibla (islam) · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Osmanska arhitektura in Konstantinopel · Poglej več »
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Kupola · Poglej več »
Kurtina
Kurtina je bila v grajski arhitekturi znana že v 16.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Kurtina · Poglej več »
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mavzolej · Poglej več »
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Medresa · Poglej več »
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mehmed I. · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Mihrab
Mihrab (arabsko محراب, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mihrab · Poglej več »
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Milas · Poglej več »
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mimar Sinan · Poglej več »
Minbar
Minbar (arabsko: منبر; včasih latinizirano kot mimber) je prižnica v mošeji, kjer stoji imam (vodja molitev) in izvaja pridige (خطبة, khutbah).
Novo!!: Osmanska arhitektura in Minbar · Poglej več »
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mošeja · Poglej več »
Mošeja Şehzade
Mošeja Şehzade (turško Şehzade Camii, iz izvirne perzijščine شاهزاده Šāhzādeh, kar pomeni 'princ') je osmanska cesarska mošeja iz 16.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mošeja Şehzade · Poglej več »
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Modra mošeja · Poglej več »
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mostar · Poglej več »
Muqarnas
Muqarnas (arabsko: مقرنص; perzijsko: مقرنس), ki je v iranski arhitekturi znan kot ahoopāy (perzijsko: آهوپای) in v iberski arhitekturi kot mocárabe, tudi stalaktitni obok, je oblika okrašenega oboka v islamski arhitekturi.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Muqarnas · Poglej več »
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Murat III. · Poglej več »
Murat IV.
Murat IV.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Murat IV. · Poglej več »
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Mustafa III. · Poglej več »
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Obok · Poglej več »
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Novo!!: Osmanska arhitektura in Odrin · Poglej več »
Okulus (arhitektura)
'''Okulus''' na vrhu kupole rimskega Panteona, Rim, začetek 2. st. Okulus (iz latinčine oculus - oko) je ime za odprtino krožne oblike, pogosto manjših dimenzij, običajno na vrhu kupole, lahko pa tudi na tamburju ali na katerem od zidov.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Okulus (arhitektura) · Poglej več »
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Orhan I. · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Paša · Poglej več »
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Novo!!: Osmanska arhitektura in Palača Dolmabahçe · Poglej več »
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Palača Topkapi · Poglej več »
Pendantiv
Pendantiv, tudi sferični trikotnik je konstruktivni element, ki omogoča nastaviti krožno kupolo nad kvadratnim elementom ali eliptično kupolo nad pravokotnim prostorom.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Pendantiv · Poglej več »
Petkova mošeja
Velika mošeja v Meki Petkova ali kongregacijska mošeja.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Petkova mošeja · Poglej več »
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Portik · Poglej več »
Rumeli Hisarı
Rumeli Hisarı.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Rumeli Hisarı · Poglej več »
Söğüt
Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Söğüt · Poglej več »
Sebil
Sebil ali sabil je majhen kiosk v islamski arhitekturni tradiciji, kjer se voda brezplačno deli prebivalcem za zamreženim oknom.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Sebil · Poglej več »
Selimova mošeja, Odrin
Selimova mošeja (turško Selimiye Camii) je osmanska cesarska mošeja v mestu Odrinu (prej Adrianople) v Turčiji.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Selimova mošeja, Odrin · Poglej več »
Sirska državljanska vojna
Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية) je trenutna državljanska vojna v Siriji, ki poteka med vlado, ki jo vodi predsednik Bašar al Asad (skupaj z domačimi in tujimi zavezniki), in različnimi domačimi in tujimi silami, ki nasprotujejo tako vladi, kot tudi druga drugi (v različnih kombinacijah).
Novo!!: Osmanska arhitektura in Sirska državljanska vojna · Poglej več »
Slop
Slop je pokončen podporni element v arhitekturi in je, drugače od okroglega stebra, pravokotnega prereza.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Slop · Poglej več »
Stari most, Mostar
Stari Most je most čez reko Neretvo v bosanskohercegovskem mestu Mostar.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Stari most, Mostar · Poglej več »
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Steber · Poglej več »
Sulejman Čelebi
Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Sulejman Čelebi · Poglej več »
Sulejmanija
Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Sulejmanija · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Sultanat Rum · Poglej več »
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Terakota · Poglej več »
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Timur Lenk · Poglej več »
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Trakija · Poglej več »
Traveja
Stolnica v Lyonu Stolnica v Toulu Creyssac – traveja pred korom s kupolo, ''Église Saint-Barthélemy'' V arhitekturi je traveja modularna ritmična prostorska enota ali skupna celota obočnega polja v srednji ali stranski ladji; tudi sredinska razdalja med dvema stebroma ali slopoma.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Traveja · Poglej več »
Trompa
V arhitekturi je trompa ali votli stožec konstrukcija, ki zapolni (ali zaokroži) zgornje kote kvadratnega prostora, tako da omogoča prehod iz poligonalnega tlorisa v okroglino kupole.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Trompa · Poglej več »
Veliki bazar, Carigrad
Veliki bazar (turško Kapalıçarşı, kar pomeni »pokrita tržnica«; tudi Büyük Çarşı, kar pomeni »veliki trg« Müller-Wiener (1977), p. 345.) v Carigradu je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami,Müller-Wiener (1977), p. 349.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Veliki bazar, Carigrad · Poglej več »
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Veliki Horasan · Poglej več »
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Novo!!: Osmanska arhitektura in Vodnjak · Poglej več »
