Kazalo
108 odnosi: Afganistan, Akadsko kraljestvo, Alpe, Amulet, Anatolija, Arzen, Asirija, Azija, Azteška civilizacija, Škocjanske jame, Štajerska, Babilonija, Baker, Biblos, Bližnji vzhod, Branik, Brinjeva gora nad Zrečami, Bron, Ciper, Civilizacija, Debela griža, Dinastija Šang, Dinastija Šja, Divača, Dolnji Lakoš, Egejska civilizacija, Egejsko morje, Elerji, Era, Evropa, Fram, Gomila, Grobnica, Heladsko obdobje, Hieroglif, Indija, Indska civilizacija, Inkovski imperij, Istra, Kasiti, Keramika, Kikladi, Kikladska civilizacija, Kitajska, Klinopis, Komen, Korejski polotok, Kositer, Kovinska doba, Kras, ... Razširi indeks (58 več) »
- Zgodovinske dobe
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Bronasta doba in Afganistan
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Bronasta doba in Akadsko kraljestvo
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Bronasta doba in Alpe
Amulet
Amulet je lahko vsak predmet, za katerega ljudje verjamejo, da ima moč zaščititi lastnika pred nevarnostjo ali škodo.
Poglej Bronasta doba in Amulet
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Bronasta doba in Anatolija
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Bronasta doba in Arzen
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Bronasta doba in Asirija
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Bronasta doba in Azija
Azteška civilizacija
Sončni kamen Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.
Poglej Bronasta doba in Azteška civilizacija
Škocjanske jame
Škocjanske jame so sistem vodnih jam, skozi katerega teče reka Reka.
Poglej Bronasta doba in Škocjanske jame
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Bronasta doba in Štajerska
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Bronasta doba in Babilonija
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Bronasta doba in Baker
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Bronasta doba in Biblos
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Bronasta doba in Bližnji vzhod
Branik
Branik je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Poglej Bronasta doba in Branik
Brinjeva gora nad Zrečami
Brinjeva gora nad Zrečami je 630 metrov visoka vzpetina, del terciarnega gričevja podpohorskega dela Dravinjskih goric, pa tudi arheološko najdišče in romarska pot pri Zrečah.
Poglej Bronasta doba in Brinjeva gora nad Zrečami
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Bronasta doba in Bron
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Bronasta doba in Ciper
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Bronasta doba in Civilizacija
Debela griža
Debela griža se lahko nanaša na.
Poglej Bronasta doba in Debela griža
Dinastija Šang
Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.
Poglej Bronasta doba in Dinastija Šang
Dinastija Šja
Dinastija Šja je prva dinastija v tradicionalnem kitajskem zgodovinopisju.
Poglej Bronasta doba in Dinastija Šja
Divača
Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje z okoli 1.700 prebivalci, ki je najpomembnejše prometno križišče na Krasu in središče občine Divača.
Poglej Bronasta doba in Divača
Dolnji Lakoš
Dolnji Lakoš (madžarsko Alsólakos, prekmursko Dolenji Lakoš, ali Spoudnji Lakoš) je naselje v Občini Lendava, ki stoji okoli 2 km zahodno od Lendave.
Poglej Bronasta doba in Dolnji Lakoš
Egejska civilizacija
Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.
Poglej Bronasta doba in Egejska civilizacija
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Bronasta doba in Egejsko morje
Elerji
Elerji (do leta 2018 Jelarji) so obmejna gručasta vas v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Bronasta doba in Elerji
Era
Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.
Poglej Bronasta doba in Era
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Bronasta doba in Evropa
Fram
Fram je naselje z nakaj nad 1000 prebivalci ob vzhodnem vznožju Pohorja v Občini Rače - Fram.
Poglej Bronasta doba in Fram
Gomila
Gomila je lahko.
Poglej Bronasta doba in Gomila
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Bronasta doba in Grobnica
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Poglej Bronasta doba in Heladsko obdobje
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Bronasta doba in Hieroglif
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Bronasta doba in Indija
Indska civilizacija
Ozemlje indske civilizacije z najpomembnejšimi arheološkimi najdišči Indska civilizacija, po prvem izkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800–1800 pr.
Poglej Bronasta doba in Indska civilizacija
Inkovski imperij
Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.
Poglej Bronasta doba in Inkovski imperij
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Bronasta doba in Istra
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Bronasta doba in Kasiti
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Bronasta doba in Keramika
Kikladi
Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.
Poglej Bronasta doba in Kikladi
Kikladska civilizacija
Kikladska civilizacija (tudi kikladska kultura ali kikladsko obdobje) je kultura zgodnje bronaste dobe, ki se je razvila na Kikladih v Egejskem morju in je svoj največji razvoj dosegla v obdobju med 3000 do 2000 pr.
Poglej Bronasta doba in Kikladska civilizacija
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Bronasta doba in Kitajska
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Bronasta doba in Klinopis
Komen
Komen, središče istoimenske občine, je urbanizirano naselje ob križišču cest proti Novi Gorici, Vipavi in Sežani.
Poglej Bronasta doba in Komen
Korejski polotok
Korejski polotok je polotok v Vzhodni Aziji.
Poglej Bronasta doba in Korejski polotok
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Bronasta doba in Kositer
Kovinska doba
Kovinska doba je čas v prazgodovinskem obdobju, ko človek odkrije uporabo bakra, brona in nazadnje železa.
Poglej Bronasta doba in Kovinska doba
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Bronasta doba in Kras
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Bronasta doba in Kreta
Kult
Kúlt pomeni izkazovanje časti z molitvami ali obredi, čaščenje, navadno pretirano čaščenje.
Poglej Bronasta doba in Kult
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Bronasta doba in Kultura
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Poglej Bronasta doba in Kultura žarnih grobišč
Kultura Chimú
Chimú so bili prebivalci kraljestva Chimorja, z glavnim mestom Chan Chan, velikem mestu v dolini Moche, danes mesto Trujillo.
Poglej Bronasta doba in Kultura Chimú
Kultura trakaste keramike
Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.
Poglej Bronasta doba in Kultura trakaste keramike
Kultura zvončastih čaš
Kultura zvončastih čaš (včasih skrajšano kultura čaš, ljudstvo čaš ali nemško Glockenbecherkultur) okoli 2800 do 1800 pr.
Poglej Bronasta doba in Kultura zvončastih čaš
Linearna pisava B
Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.
Poglej Bronasta doba in Linearna pisava B
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Bronasta doba in Ljubljana
Ljubljansko barje
Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.
Poglej Bronasta doba in Ljubljansko barje
Lončarstvo
Lončarsko vreteno Lončarstvo je obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov iz gline, ročno ali na lončarskem vretenu.
Poglej Bronasta doba in Lončarstvo
Lužiška kultura
Lužiška kultura je bila kultura v pozni bronasti in zgodnji železni dobi (1700 pr. n. št. – 500 pr. n. št.) na večini ozemlja sedanje Poljske in delih Češke, Slovaške, vzhodne Nemčije in zahodne Ukrajine.
Poglej Bronasta doba in Lužiška kultura
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Poglej Bronasta doba in Magreb
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Poglej Bronasta doba in Maji
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Bronasta doba in Maribor
Meč
Mèč je hladno orožje za sekanje in bodenje, praviloma z ravnim in na obeh straneh nabrušenim rezilom.
Poglej Bronasta doba in Meč
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Bronasta doba in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Bronasta doba in Metalurgija
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Bronasta doba in Mezopotamija
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Bronasta doba in Mikene
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Bronasta doba in Mikenska doba
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Bronasta doba in Minojska doba
Morje, Rače - Fram
Morje je naselje v Občini Rače - Fram, okoli 15 km oddaljeno od Maribora.
Poglej Bronasta doba in Morje, Rače - Fram
Mulatjera
Kolona tovornih živali čez Teufelsbrücke (Hudičev most) v Schöllenenu, Švica Josua Zinsli, zadnji mulovodec čez Glaspass, Švica Zasavski koči na Prehodavcih Mulatjera (iz srednjeveško latinsko salma (sauma.
Poglej Bronasta doba in Mulatjera
Nakit
Nakit Nakit je skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, namenjene okraševanju telesa.
Poglej Bronasta doba in Nakit
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Bronasta doba in Naselje
Nebesni disk iz Nebre
Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.
Poglej Bronasta doba in Nebesni disk iz Nebre
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Bronasta doba in Neolitik
Nubija
Nubija je območje ob reki Nil, ki je bila v današnjem severnem Sudanu in južnem delu Egipta.
Poglej Bronasta doba in Nubija
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Poglej Bronasta doba in Ogenj
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Poglej Bronasta doba in Ormož
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Bronasta doba in Pisava
Pobrežje
Pobrežje je lahko ime več naselij.
Poglej Bronasta doba in Pobrežje
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Bronasta doba in Prazgodovina
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Bronasta doba in Prekmurje
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Bronasta doba in Primorska
Register svetovnega spomina
Register svetovnega spomina je imenik kot del programa Memory of the World, ki ga je UNESCO ustanovil leta 1992, »da bi se ohranila dokumentarna dediščina človeštva«.
Poglej Bronasta doba in Register svetovnega spomina
Rifnik
Rifnik je naselje v Občini Šentjur.
Poglej Bronasta doba in Rifnik
Ruše
Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.
Poglej Bronasta doba in Ruše
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Bronasta doba in Ruda
Sekira
Sekanje lesa s sekiro Švedskem Sekíra je staro in široko razširjeno ročno orodje, ki se že več tisočletij uporablja za oblikovanje in razsekavanje lesa, podiranje dreves, kot orožje in kot obredni ali heraldični simbol.
Poglej Bronasta doba in Sekira
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Bronasta doba in Sirija
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Bronasta doba in Skandinavija
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Bronasta doba in Slovenija
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Bronasta doba in Springer Science+Business Media
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Bronasta doba in Srednja Evropa
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Bronasta doba in Stari Egipt
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Bronasta doba in Starodavni Bližnji vzhod
Sulica
Različni tipi sulic Súlica je hladno orožje s palico.
Poglej Bronasta doba in Sulica
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Bronasta doba in Sumerija
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.
Poglej Bronasta doba in Svet
Tolteki
Tolteki so arheološka mezoameriška kultura, ki je dominirala imperiju s središčem v Tuli, v začetku post-klasičnega obdobja mezoameriške kronologije (okoli 800-1000 n. št.). Kasnejša Azteška kultura je videla Tolteke kot svoje intelektualne in kulturne predhodnike in opisuje Tolteško kulturo, ki izhaja iz Tōllān /'to:l:a:n / (v jeziku nahuatl za Tula) kot sinonim civilizacije; v jeziku nahuatl beseda "Tōltēcatl" / toːlteːkat͡ɬ / (ednina) ali "Tōltēcah" / toːlteːkaʔ / (množina) pomeni "obrtnik".
Poglej Bronasta doba in Tolteki
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Bronasta doba in Tretja urska dinastija
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Bronasta doba in Troja
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Bronasta doba in Turkmenistan
Unjetiška kultura
Unjetiška kultura (češko Únětická kultura, nemško Aunjetitzer Kultur, poljsko Kultura unietycka) je arheološka kultura srednjeevropske bronaste dobe, datirana približno okoli 2300—1600 pr. n. št. Istoimenska lokacija za to kulturo, vas Únětice, se nahaja v osrednji Češki, severozahodno od Prage.
Poglej Bronasta doba in Unjetiška kultura
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Bronasta doba in Uruk
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Poglej Bronasta doba in Zmes