Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Alkohol, Angleži, Domači pes, Druga svetovna vojna, Encim, Endokrinologija, Fiziologija, Francija, Glukoza, Hormon, Insulin, John James Rickard Macleod, Jurij V. Britanski, Kanada, Kanadčani, Kri, Laboratorij, Langerhansov otoček, Latinščina, Medicina, Molekula, Nobelov sklad, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Nova Fundlandija, Ontario, Poskusi na živalih, Prva svetovna vojna, Red britanskega imperija, Seč, Sir (naziv), Sladkorna bolezen, Tehniška založba Slovenije, Teologija, Tiroksin, Trebušna slinavka, Univerza v Torontu, Washington, D.C., William Maddock Bayliss, Zdravnik, Znanstvena revija, 14. november, 1891, 1941, 21. februar.
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Alkohol · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Angleži · Poglej več »
Domači pes
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Domači pes · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Encim · Poglej več »
Endokrinologija
Endokrinologija je veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem endokrinega sistema in hormonov.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Endokrinologija · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Fiziologija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Francija · Poglej več »
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Glukoza · Poglej več »
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Hormon · Poglej več »
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Insulin · Poglej več »
John James Rickard Macleod
John James Rickard Macleod, FRS, škotski fiziolog, biokemik in akademik, nobelovec, * 6. september 1876, Cluny, Perthshire, Škotska, † 16. marec 1935, Aberdeen, Škotska.
Novo!!: Frederick Grant Banting in John James Rickard Macleod · Poglej več »
Jurij V. Britanski
Jurij V. (polno ime Jurij Friderik Ernest Albert), britanski kralj, * 3. junij 1865, † 20. januar 1936.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Jurij V. Britanski · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Frederick Grant Banting in Kanada · Poglej več »
Kanadčani
Kánadčani so multietnični narod, ki živi na področju današnje Kanade.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Kanadčani · Poglej več »
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Novo!!: Frederick Grant Banting in Kri · Poglej več »
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Laboratorij · Poglej več »
Langerhansov otoček
Langerhansovi otočki, obarvani s hematoksilinom in eosinom. Langerhansovi ali pankreasni otočki so skupki celic v trebušni slinavki, ki jih sestavljajo endokrine celice ter predstavljajo 1–2 % celotne mase organa.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Langerhansov otoček · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Latinščina · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Medicina · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Molekula · Poglej več »
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Nobelov sklad · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Nova Fundlandija · Poglej več »
Ontario
Niagarski slapovi Ontario Ontário je druga največja provinca Kanade.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Ontario · Poglej več »
Poskusi na živalih
Laboratorijska podgana Poskusi na živalih so eksperimentalna metoda v biologiji, ki temelji na uporabi živih živali (izključujoč človeka) za preučevanje bioloških procesov.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Poskusi na živalih · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red britanskega imperija
Red britanskega imperija Red britanskega imperija (izvirno angleško The Most Excellent Order of the British Empire) je britanski viteški red, ki ga je 4.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Red britanskega imperija · Poglej več »
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Seč · Poglej več »
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Sir (naziv) · Poglej več »
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Sladkorna bolezen · Poglej več »
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Tehniška založba Slovenije · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Frederick Grant Banting in Teologija · Poglej več »
Tiroksin
Struktura tiroksina, T4. Tiroksin, tetrajodtironin ali okrajšano T4http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541690/tiroksin?query.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Tiroksin · Poglej več »
Trebušna slinavka
Trebušna slinavka ali pankreas je podolgovat, iz režnjev sestavljen organ.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Trebušna slinavka · Poglej več »
Univerza v Torontu
Univerza v Torontu je kanadska javna univerza s sedežem v Torontu, Ontario, Kanada.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Univerza v Torontu · Poglej več »
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Washington, D.C. · Poglej več »
William Maddock Bayliss
Sir William Maddock Bayliss, FRS, angleški fiziolog, * 2. maj 1860, Wolverhampton, Staffordshire, Anglija, † 27. avgust 1924, Hampstead.
Novo!!: Frederick Grant Banting in William Maddock Bayliss · Poglej več »
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Zdravnik · Poglej več »
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Novo!!: Frederick Grant Banting in Znanstvena revija · Poglej več »
14. november
14.
Novo!!: Frederick Grant Banting in 14. november · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Frederick Grant Banting in 1891 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Frederick Grant Banting in 1941 · Poglej več »
21. februar
21.
Novo!!: Frederick Grant Banting in 21. februar · Poglej več »
