Brestkujavski mir in Velika litovska kneževina

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Brestkujavski mir in Velika litovska kneževina

Brestkujavski mir vs. Velika litovska kneževina

Brestkujavski mir (poljsko Pokój w Brześciu Kujawskim, litovsko Brastos taika, nemško Friede von Brest (1435) je mirovni sporazum, podpisan 31. decembra 1435 v Brestu Kujavskem, s katerim se je končala poljsko-tevtonska vojna 1431-1435. Sporazum je bil podpisan po porazu Livonskega reda v bitki z zavezniško poljsko-litovsko vojsko pri Wiłkomierzu. Tevtonski vitezi so se strinjali, da bodo prenehali podpirati Švitrigailo, ki je poskušal razbiti poljsko-litovsko zvezo, in da bodo v prihodnosti podpirali le velike vojvode, ki jih bosta skupaj izvolili Poljska in Litva. Sporazum ni spremenil meja, določenih z Melnenjskim sporazumom, sklenjenim leta 1422. Brestkujavski mir je pokazal, da so tevtonski vitezi izgubili status univerzalnega misijonarstva. Tevtonski in Livonski red se nista več vmešavala v poljsko-litovske zadeve, pač pa sta se Poljska in Litva leta 1454 vmešali prusko državljansko vojno med pruskimi mesti in Tevtonskim redom, ki je prerasla v trinajstletno vojno in se končala z delitvijo Prusije. Cerkev sv. Stanislava v Brestu Kujavskem, kjer je bil objavljen sporazum Sporazum je vseboval določbo, da pritožba zoper sporazum niti pri papežu niti pri cesarju Svetega rimskega cesarstva ni mogoča. Sporazum je bil objavljen v cerkvi sv. Stanislava v Brestu Kujavskem. Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).

Švitrigaila

Švitrigaila, včasih tudi Svidrigiello (litovsko Švitrigaila) je bil od leta 1430 do 1432 veliki vojvoda Litve, * pred 1370, † 10. februar 1452.

Švitrigaila in Brestkujavski mir · Švitrigaila in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Krona kraljevine Poljske

Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.

Brestkujavski mir in Krona kraljevine Poljske · Krona kraljevine Poljske in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Litovščina

Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.

Brestkujavski mir in Litovščina · Litovščina in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Livonski red

Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.

Brestkujavski mir in Livonski red · Livonski red in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Brestkujavski mir in Nemščina · Nemščina in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Poljščina

Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.

Brestkujavski mir in Poljščina · Poljščina in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Brestkujavski mir in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Brestkujavski mir in Tevtonski viteški red · Tevtonski viteški red in Velika litovska kneževina · Poglej več »