Hitreje kot brskalnik!
81 odnosi: Aleksander Sergejevič Puškin, Andrej Šuster, Anton Pavlovič Čehov, Anton Tomaž Linhart, Besi, Boris Leonidovič Pasternak, Celjski grofje (drama), Dramatika, Dramaturg, Družbeni razred, Dunaj, Evropa, Fašizem, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Fjodor Dostojevski, Fran Levstik, France Koblar, France Prešeren, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ivan Aleksandrovič Gončarov, Ivan Cankar, Ivan Sergejevič Turgenjev, Jezik in slovstvo, Josip Jurčič, Juliusz Słowacki, Kapitalizem, Književnost, Lev Kreft, Literarna teorija, Literarna zgodovina, Ljubljana, Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Maksim Gorki, Maribor, Marksizem, Mihail Aleksandrovič Šolohov, Miroslav Krleža, Mladina (1924), Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Novinarstvo, Petar Petrović Njegoš, Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Prešernova nagrada, Prežihov Voranc, Primerjalna književnost, Primož Trubar, Prlekija, Profesor, Proletariat, ..., Prva svetovna vojna, Razredni boj, Razsvetljenstvo, Režiser, Rim, Ruska književnost, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam prejemnikov Prešernove nagrade, Seznam slovenskih dramatikov, Seznam slovenskih režiserjev, Seznam slovenskih zgodovinarjev, Slavistično društvo Slovenije, Slavistika, Slavko Grum, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Socialni realizem, Srečko Kosovel, Sveti Jurij ob Ščavnici, Svobodomiselnost, Tank (revija), Taras Ševčenko, Tugomer, Velika puntarija, Zgodovina Slovenije, 11. februar, 17. julij, 1905, 1996. Razširi indeks (31 več) »
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Novo!!: Bratko Kreft in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »
Andrej Šuster
Andej Šuster-Drabósnjak, ljudski dramatik, pesnik in bukovnik, * 6. maj 1768, Drabosinje (Drabosenig) pri Kostanjah na Koroškem, † 22. december 1825, Umbar (Umberg), Koroška.
Novo!!: Bratko Kreft in Andrej Šuster · Poglej več »
Anton Pavlovič Čehov
Anton Pavlovič Čehov (rusko Анто́н Па́влович Че́хов), ruski pisatelj, * 29. januar (17. januar – julijanski) 1860, Taganrog, Ruski imperij, † 15. julij (2. julij – julijanski) 1904, Badenweiler, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Bratko Kreft in Anton Pavlovič Čehov · Poglej več »
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Novo!!: Bratko Kreft in Anton Tomaž Linhart · Poglej več »
Besi
Besi je roman Fjodora Mihajloviča Dostojevskega, ki je prvič izšel leta 1872.
Novo!!: Bratko Kreft in Besi · Poglej več »
Boris Leonidovič Pasternak
Boris Leonidovič Pasternak (rusko Бори́с Леони́дович Пастерна́к), ruski pisatelj, pesnik in prevajalec, * 10. februar (29. januar, ruski koledar) 1890, Moskva, Rusija, † 30. maj 1960, Peredelkino pri Moskvi.
Novo!!: Bratko Kreft in Boris Leonidovič Pasternak · Poglej več »
Celjski grofje (drama)
Celjski grofje je drama slovenskega pisatelja Bratka Krefta, ki je izšla leta 1967.
Novo!!: Bratko Kreft in Celjski grofje (drama) · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Bratko Kreft in Dramatika · Poglej več »
Dramaturg
Dramaturg (grško δραματoυρoς dramatourgos, iz drama /dejanje/ in ergein /delati/), je bil prvotno pisec dramskih del, sedaj pa je umetniški svetovalec gledališkega vodstva ali televizijskega uredništva, ki sestavlja programski načrt, sodeluje z dramskimi pisatelji, prireja ali pa popravlja igre za prikazovanje v gledališču ali televiziji.
Novo!!: Bratko Kreft in Dramaturg · Poglej več »
Družbeni razred
S pojmom družbeni razred označujemo družbeno neenakost, ki ima korenine v odnosu do družbenih produkcijskih sredstev.
Novo!!: Bratko Kreft in Družbeni razred · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Bratko Kreft in Dunaj · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Bratko Kreft in Evropa · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Bratko Kreft in Fašizem · Poglej več »
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Bratko Kreft in Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Bratko Kreft in Fjodor Dostojevski · Poglej več »
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Novo!!: Bratko Kreft in Fran Levstik · Poglej več »
France Koblar
France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.
Novo!!: Bratko Kreft in France Koblar · Poglej več »
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Novo!!: Bratko Kreft in France Prešeren · Poglej več »
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Novo!!: Bratko Kreft in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (kratica ISJFR) je nacionalna ustanova za slovenistične jezikoslovne raziskave pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Novo!!: Bratko Kreft in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša · Poglej več »
Ivan Aleksandrovič Gončarov
Ivan Aleksandrovič Gončarov (Ива́н Алекса́ндрович Гончаро́в), ruski pisatelj, * 18. junij 1812, Simbirsk, Rusija, † 27. september 1891, Sankt Petersburg, Rusija.
Novo!!: Bratko Kreft in Ivan Aleksandrovič Gončarov · Poglej več »
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Novo!!: Bratko Kreft in Ivan Cankar · Poglej več »
Ivan Sergejevič Turgenjev
Ivan Sergejevič Turgenjev (rusko Ива́н Серге́евич Турге́нев), ruski pisatelj, romanopisec in dramatik, * 9. november (28. oktober, ruski koledar) 1818, Orjol, Orjolska gubernija, Rusija, † 3. september (22. avgust) 1883, Bougival, Pariz, Francija.
Novo!!: Bratko Kreft in Ivan Sergejevič Turgenjev · Poglej več »
Jezik in slovstvo
Pregled razmerja med prispevki v JiS-u po obdobjih Jezik in slovstvo (1955–) je osrednja strokovna slovenistična revija, ki ponuja razprave in zapise o slovenskem jeziku, literaturi in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi.
Novo!!: Bratko Kreft in Jezik in slovstvo · Poglej več »
Josip Jurčič
Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. marec 1844, Muljava, Slovenija, † 3. maj 1881, Ljubljana.
Novo!!: Bratko Kreft in Josip Jurčič · Poglej več »
Juliusz Słowacki
Juliusz Słowacki, poljski romantični pesnik in dramatik, * 23. avgust 1809, Krzemieniec Wołyński, Ruski imperij, † 3. april 1849, Pariz.
Novo!!: Bratko Kreft in Juliusz Słowacki · Poglej več »
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Novo!!: Bratko Kreft in Kapitalizem · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Bratko Kreft in Književnost · Poglej več »
Lev Kreft
Lev Kreft, slovenski politik, poslanec, urednik, filozof in sociolog, * 15. september 1951, Ljubljana.
Novo!!: Bratko Kreft in Lev Kreft · Poglej več »
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Novo!!: Bratko Kreft in Literarna teorija · Poglej več »
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Novo!!: Bratko Kreft in Literarna zgodovina · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Bratko Kreft in Ljubljana · Poglej več »
Makedonska akademija znanosti in umetnosti
Sedež akademije Makedonska akademija znanosti in umetnosti (makedonsko: Македонска академија на науките и уметностите, s kratico MANU), je najvišja znanstvena, šolska in umetnostna inštitucija v Severni Makedoniji.
Novo!!: Bratko Kreft in Makedonska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Maksim Gorki
Maksim Gorki (pravo ime Aleksej Maksimovič Peškov) (rusko Макси́м Го́рький/Алексе́й Макси́мович Пе́шков), ruski pisatelj, * 28. marec (16. marec, ruski koledar) 1868, Nižni Novgorod, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. junij 1936, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Bratko Kreft in Maksim Gorki · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Bratko Kreft in Maribor · Poglej več »
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Novo!!: Bratko Kreft in Marksizem · Poglej več »
Mihail Aleksandrovič Šolohov
Mihail Aleksandrovič Šolohov (prv. priimek Kuznecov), ruski pisatelj, * 24. maj (11. maj po julijanskem koledarju) 1905, Kružilin pri Vjošenskaji, oblast Donskih vojsk, Ruski imperij (danes Rusija), † 21. februar 1984, Vjošenskaja.
Novo!!: Bratko Kreft in Mihail Aleksandrovič Šolohov · Poglej več »
Miroslav Krleža
Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj in enciklopedist, * 7. julij 1893, Zagreb, † 29. december 1981, Zagreb.
Novo!!: Bratko Kreft in Miroslav Krleža · Poglej več »
Mladina (1924)
Mladina je kot družboslovna in literarna revija izhajala med leti 1924/25 – 1927/28 kot mesečnik v Ljubljani.
Novo!!: Bratko Kreft in Mladina (1924) · Poglej več »
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Nikolaj Vasiljevič Gogolj (rusko Николай Васильевич Гоголь, ukrajinsko Микола Васильович Гоголь), ruski pisatelj ukrajinskega porekla, * 1. april 1809, Veliki Soročinci, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 4. marec 1852, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija).
Novo!!: Bratko Kreft in Nikolaj Vasiljevič Gogolj · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Bratko Kreft in Novinarstvo · Poglej več »
Petar Petrović Njegoš
Petar Petrović Njegoš je lahko.
Novo!!: Bratko Kreft in Petar Petrović Njegoš · Poglej več »
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.
Novo!!: Bratko Kreft in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov · Poglej več »
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Novo!!: Bratko Kreft in Prešernova nagrada · Poglej več »
Prežihov Voranc
Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.
Novo!!: Bratko Kreft in Prežihov Voranc · Poglej več »
Primerjalna književnost
Primerjalna književnost oz.
Novo!!: Bratko Kreft in Primerjalna književnost · Poglej več »
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Novo!!: Bratko Kreft in Primož Trubar · Poglej več »
Prlekija
Zidanica Malek, v ozadju Jeruzalem, Prlekija Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med Slovenskimi goricami in Muro.
Novo!!: Bratko Kreft in Prlekija · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Bratko Kreft in Profesor · Poglej več »
Proletariat
Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.
Novo!!: Bratko Kreft in Proletariat · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bratko Kreft in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razredni boj
Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.
Novo!!: Bratko Kreft in Razredni boj · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Bratko Kreft in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Režiser
Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela.
Novo!!: Bratko Kreft in Režiser · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Bratko Kreft in Rim · Poglej več »
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Novo!!: Bratko Kreft in Ruska književnost · Poglej več »
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Novo!!: Bratko Kreft in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti · Poglej več »
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade.
Novo!!: Bratko Kreft in Seznam prejemnikov Prešernove nagrade · Poglej več »
Seznam slovenskih dramatikov
Seznam slovenskih dramatikov.
Novo!!: Bratko Kreft in Seznam slovenskih dramatikov · Poglej več »
Seznam slovenskih režiserjev
Seznam slovenskih režiserjev in režiserk (gledaliških, radijskih in/ali filmskih).
Novo!!: Bratko Kreft in Seznam slovenskih režiserjev · Poglej več »
Seznam slovenskih zgodovinarjev
Seznam slovenskih zgodovinarjev (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike).
Novo!!: Bratko Kreft in Seznam slovenskih zgodovinarjev · Poglej več »
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Novo!!: Bratko Kreft in Slavistično društvo Slovenije · Poglej več »
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Novo!!: Bratko Kreft in Slavistika · Poglej več »
Slavko Grum
Slavko Grum, slovenski dramatik in pisatelj, * 2. avgust 1901, Šmartno pri Litiji, † 3. avgust 1949, Zagorje ob Savi.
Novo!!: Bratko Kreft in Slavko Grum · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Bratko Kreft in Slovenci · Poglej več »
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.
Novo!!: Bratko Kreft in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.
Novo!!: Bratko Kreft in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana · Poglej več »
Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana
Pročelje ljubljanske operne hiše. Nastop ob slovesni otvoritvi prenovljene operne hiše leta 2011 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana (okrajšano SNG Opera in balet Ljubljana) je osrednja slovenska glasbeno-gledališka ustanova, ki uprizarja redne letne sezone opere, baleta in koncertov, pa tudi druga glasbena scenska dela.
Novo!!: Bratko Kreft in Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana · Poglej več »
Socialni realizem
Socialni realizem ali novi realizem (tudi nova stvarnost, nem. Neue Sachlichkeit) je oznaka za smer, ki se je v slovenski književnosti razmahnila med letoma 1930 in 1941.
Novo!!: Bratko Kreft in Socialni realizem · Poglej več »
Srečko Kosovel
Kosovelov grob v Tomaju Srečko Kosovel, slovenski pesnik; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.
Novo!!: Bratko Kreft in Srečko Kosovel · Poglej več »
Sveti Jurij ob Ščavnici
Sveti Jurij ob Ščavnici je naselje, središče občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
Novo!!: Bratko Kreft in Sveti Jurij ob Ščavnici · Poglej več »
Svobodomiselnost
Svobodomíselnost je zavedno ali nezavedno filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam, tradicionalnim stališčem ali dogmam.
Novo!!: Bratko Kreft in Svobodomiselnost · Poglej več »
Tank (revija)
Naslovnica številke 1 in pol. Tank je bila mednarodna avantgardistična revija, ki je izhajala v Ljubljani v letu 1927.
Novo!!: Bratko Kreft in Tank (revija) · Poglej več »
Taras Ševčenko
Taras Grigorovič Ševčenko (Тара́с Григо́рович Шевче́нко), ukrajinski pesnik, pisatelj, umetnik, politik in tudi folklorist ter etnograf,* 9. marec 1814, † 10. marec 1861.
Novo!!: Bratko Kreft in Taras Ševčenko · Poglej več »
Tugomer
Tugomer je tragedija Josipa Jurčiča.
Novo!!: Bratko Kreft in Tugomer · Poglej več »
Velika puntarija
Velika puntarija je zgodovinska drama Bratka Krefta v petih dejanjih, ki obravnava Hrvaško-slovenski kmečki upor.
Novo!!: Bratko Kreft in Velika puntarija · Poglej več »
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Bratko Kreft in Zgodovina Slovenije · Poglej več »
11. februar
11.
Novo!!: Bratko Kreft in 11. februar · Poglej več »
17. julij
17.
Novo!!: Bratko Kreft in 17. julij · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Bratko Kreft in 1905 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Bratko Kreft in 1996 · Poglej več »
