Brandenburg in Pliocen

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Brandenburg in Pliocen

Brandenburg vs. Pliocen

Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije). Njeno glavno mesto je Potsdam, ki leži jugozahodno od Berlina. Na severu meji z Mecklenburgom - Predpomorjansko, na zahodu s Saško - Anhaltom, vmes kratek odsek s Spodnjo Saško, na jugu s Saško in na vzhodu preko državne meje na Odri in Nisi s Poljsko. Dežela Brandenburg v celoti obkroža nemško glavno mesto Berlin, vendar ga ne vključuje, ker ima nemška prestolnica prav tako status zvezne dežele, pač pa vključuje širše območje berlinske metropolitanske regije (Berlin-Brandenburg). Večja mesta so poleg Potsdama še Cottbus (Chóśebuz, središče spodnjih Lužiških Srbov), Frankfurt ob Odri, Eberswalde, Brandenburg an der Havel, Eisenhüttenstadt, Fürstenberg, Oranienburg, Bernau bei Berlin, Falkensee, Neuruppin in Wittenberge. Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.